Čedalje pogosteje doživljamo, da je vreme nepredvidljivo, in tudi meteorologi se kar pogosto zmotijo v svojih napovedih. A njihova predvidevanja še zdaleč niso tako skrb vzbujajoča kot napovedi nekaterih klimatologov, ki v prihodnosti napovedujejo dve skrajnosti. Medtem ko večina že dolgo opozarja na posledice globalnega segrevanja, pa obstajajo tudi strokovnjaki, ki napovedujejo, da bo že čez tri leta napočila mala ledena doba. Kdo ima prav?
Na internetu dandanes najdemo tisto, kar iščemo. Če želimo najti potrditev, da bo že leta 2021 napočila ledena doba, na katero niti približno nismo pripravljeni, bomo to potrditev dobili. Če želimo izvedeti, da je to le velik mit, ki se niti približno ne more uresničiti, pa bomo našli tudi to. Kako iz vseh, mnogokrat popolnoma nasprotujočih si informacij razbrati resnico? Sploh kadar oba pola zagovarjajo ugledni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z istim ali podobnim področjem. Nas mora torej skrbeti globalno segrevanje ali ledena doba?
Nabavite drva in topla oblačila, tokrat gre zares
Kot bi se vreme malo šalilo z nami. Lani, ko smo v Sloveniji imeli precej vroče poletje in nekoliko milejšo, a dolgo zimo, smo z večjo pozornostjo začeli spremljati tiste, ki že leta opozarjajo pred globalnim segrevanjem. No, pri nas je bila zima bolj mila, v ZDA pa so imeli prave snežne viharje in izredne zimske razmere, tako da je
Donald Trump celo tvitnil: "Na vzhodu ZDA bomo letos po vsej verjetnosti imeli najhladnejši novoletni večer v zgodovini. Mogoče bi nam prav prišlo nekaj dobrega starega globalnega segrevanja." Ko so se Američani že začeli spraševati, ali je globalno segrevanje res tolikšen problem in ali bi jih nemara res morala bolj skrbeti ledena doba, se je na Trumpov komentar odzval okoljski znanstvenik
Jon Foley, ki je zapisal: "Verjeli ali ne, globalno spreminjanje vremena je resnično, četudi je v tem trenutku hladno okoli Trumpovega stolpa. Ravno tako kot še vedno obstaja lakota na svetu, četudi ste vi ravnokar pojedli big mac."
No, o globalnem segrevanju pa zadnje mesece premišlja tudi mnogo Slovencev, ki opažajo, da poletje letos ni tisto pravo. Poletje bo šlo počasi h koncu, pa smo bili priča enemu vročinskemu valu, kar ni nujno slabo, je pa nenavadno. Namesto stabilnih vročih dni smo bolj priča nenehnim in hudim nevihtam, ki se vrstijo druga za drugo in jim ni videti konca. V takšnih razmerah človek hitro začne premišljati, kaj se v resnici dogaja.
Bo trajalo desetletja?
Predvidevanja, da se nam z ekstremnim pospeškom približuje ledena doba, so se v medijih začela pojavljati približno v času, ko je izšel film Dan po jutrišnjem, ki prikazuje kaotično stanje, če bi naš planet poledenel. Seveda je v filmu dosti pretiravanja, vse poteka veliko hitreje, kot bi v resnici, a sporočilo odzvanja še dobro desetletje po premieri filma. "Čeprav nihče ne ve, kam vodi človeško onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom, so nekateri znanstveniki to poimenovali največji nenadzorovani znanstveni poskus v zgodovini," je leta 2004 dejal producent filma
Mark Gordon. Od takrat se žal ni kaj bistveno spremenilo.
Raziskovalci, po drugi strani, svoja predvidevanja, da se v resnici bliža mala ledena doba, pojasnjujejo predvsem z dejstvom, da se v zadnjem desetletju venomer opaža minimum sončevih peg, kar naj bi bil po njihovem dokaz, da smo tik pred novo ohladitvijo. Ena izmed takšnih, ki to teorijo močno zagovarjajo, je
Valentina Zharkova z britanske univerze Northumbria. Napoveduje, da bo moč sonca leta 2021 močno upadla, kar bo povzročilo padec temperature na Zemlji in nastop male ledene dobe, ki naj bi po njenih izračunih trajala približno trideset let.
Ne predstavljajte si ledu
Ko si predstavljamo ledeno dobo, si v mislih večinoma naslikamo zaledenel planet, poledenela morja in reke ter nič kaj veliko življenja. No, v zadnji mini ledeni dobi, ki se je v intervalih razvrstila med letoma 1650 in 1850, je med ljudmi res neusmiljeno pustošila lakota ter so bile zime v Evropi in Severni Ameriki izrazito mrzle (reka Temza in kanali na Nizozemskem so bili pogosto zamrznjeni vso zimo), vendar domnevno prihajajoča mala ledena doba naj ne bi bila tako izrazita. Še več, Zharkova je prepričana, da ravno zaradi sočasnega globalnega segrevanja večjih sprememb sploh ne bomo deležni.
Če bomo imeli srečo, bo manjša ohladitev kvečjemu dovolj, da upočasnimo učinek klimatskih sprememb, ki jih je ustvaril človek, polarni led pa bo ponovno zamrznil in se nehal taliti. "Resnično upam, da bo ta manjša ohladitev lahko nekoliko upočasnila globalno segrevanje in da bomo tako ljudje in planet Zemlja pridobili 30 let za sanacijo onesnaženja, ki smo mu priča. V tem obdobju pa bomo perečo težavo morali urediti in se do takrat pripraviti na naslednjo veliko sončevo aktivnost," poudarja Zharkova.
Ne strinjam se z Zharkovo
In kaj o napovedih, da se bliža mala ledena doba, meni slovenska klimatologinja
Lučka Kajfež Bogataj? "Popolnoma nemogoče je, da bi se v času naših življenj pojavila ledena doba. Da bi lahko nastopila, potrebuje pravi položaj Zemlje in nagib osi. Prva teoretična možnost za ledeno dobo je približno čez 45.000 let! Tako da se nikakor ne strinjam z Zharkovo, niti s katerim koli drugim podobnim natolcevanjem, ki je brez prave podlage. Naš problem je kvečjemu, da nam je vedno topleje, in tudi sončeva aktivnost za zdaj ne daje nobenih indikatorjev, da bi se kaj takega lahko zgodilo v naslednjih stoletjih, kaj šele desetletjih," odgovarja.
Omenja še, da je edina študija, ki je imela kakšen smisel, tista, v kateri so pred desetimi leti ugotovili, da bi slabitev Zalivskega toka lahko vplivala na hladnejše podnebje v Evropi in na celotno severno poloblo. A je bila po njenem tudi ta študija bolj teoretična in zato ni razloga za skrb. Ravno tako je prepričana, da letošnje poletje v Sloveniji še zdaleč ni razlog za preplah.
"Ljubi moji, pogledati je treba malo širše. V Kanadi je letos zaradi vročinskega vala umrlo več kot 50 ljudi, enaka tragedija se je zgodila na Japonskem. Če bi se ozračje zares ohlajalo, bi bilo povsod hladno, ne samo v manjših oazah sveta. V resnici se mi zdi pogovor o tem prav neumen, saj imamo ravno nasproten problem, in občutek imam, da takšne nebuloze načrtno ustvarjajo, da bi zameglili situacijo, ki je čisto drugačna. Zato še enkrat poudarjam, skrbi naj vas globalno segrevanje, ne pa ledena doba, za katero ne obstaja niti ena kredibilna znanstvena študija, ki bi to prepričanje opravičevala," sklene.
Vsekakor moramo paziti na okolje!
Čeprav je sogovornica absolutno prepričana, da nam še tisočletja ne grozi nikakršna ledena doba, pa tudi v Sloveniji najdemo raziskovalce, ki se z njo ne strinjajo. Eden takšnih je
Anton Komat, ki je pred časom ravno v tej reviji zapisal: "Prepričan sem, da samo geologija lahko poda trezen premislek o podnebnih spremembah. Uči nas, da je današnje podnebje nenormalno hladno glede na geološko preteklost. Ob tem se moramo zavedati, da planetu nenehno grozi zdrs v ledeno dobo in da so gozdovi, poleg vulkanov, edina varovalka, da se to ne zgodi."
Ne glede na to, kaj se bo izkazalo v prihodnosti, pa je izpodbitno, da bomo morali poskrbeti za okolje in spet spoštovati naravo. Prenehati krčiti gozdove, škropiti zemljo, ki nas hrani, s smrtonosnimi pesticidi in odmetavati v okolje vse, kar nam ne pride več prav. Ustaviti umazano industrijo, ki dolgoročno nikomur ne koristi. Ne kupovati več hrane z drugega konca sveta, saj nam okolica ponuja dovolj pridelkov, ki so najprimernejši za nas. Kako močno klofuto narave potrebujemo, da se predramimo?
Vir: revija Zarja (14. avgust 2018, letnik IV, številka 33).
Prijazen pozdrav