sobota, 1. september 2018

Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - avgust 2018

Minimalna temperatura zraka: 9,1 °C, 27.08.2018 ob 06:29 
Maksimalna temperatura zraka: 31,3 °C, 09.08.2018 ob 17:12
Povprečna temperatura zraka: 20,6 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 21 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 4 dni

Minimalna vlažnost zraka: 37 %, 09.08.2018 ob 17:12
Maksimalna vlažnost zraka: 91 %, 25.08.2018 ob 01:29
Povprečna vlažnost zraka: 72 %

Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1008,1 hpa, 25.08.2018 ob 21:29
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1022,9 hpa, 11.08.2018 ob 08:12
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,3 hpa

Mesečne padavine: 118,1 l/m2

Maksimalna hitrost vetra: 10,3 km/h, 05.08.2018 ob 14:12
Povprečna hitrost vetra: 1,9 km/h

Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.

Prijazen pozdrav

nedelja, 19. avgust 2018

Tržič - kraj s čudovitimi razgledi, reko, odlično hrano in prijaznimi domačini

Gostoljubni sprejem in čudoviti razgledi so dekletoma polepšali vikend.

DVANAJSTO MESTO

Tokrat smo obiskali Tržič. Tja smo poslali Lauro, dekle, ki sicer prihaja iz Dublina, a že dobri dve leti živi v Sloveniji, saj je ob odkrivanju slovenskih lepot pred dvema letoma našla tudi svojo ljubezen.

Laura je Slovenijo prvič obiskala julija 2016, za osem tednov, in se takrat odločila, da čas nameni raziskovanju slovenskih biserov. Medtem pa je spoznala tudi svojega partnerja Roka.

"Ko sem prvič potovala po Sloveniji, sta me navdušili prijaznost in odprtost ljudi. Počutila sem se izjemno varno, ljudje so bili prijazni in gostoljubni ter pripravljeni priskočiti na pomoč. Takrat nisem našla le svoje ljubezni, temveč sem se zaljubila tudi v pokrajino in ljudi, ki tukaj živijo," začne svojo pripoved. Pove, da se počuti izjemno sprejeto in da ji je sodelovanje v Turistični patrulji ponudilo še eno pozitivno izkušnjo. "Tako veseli obiska, srčni, prijazni in gostoljubni so ljudje, da take le stežka najdeš še kje. Pokrajina pa je dih jemajoča, kamorkoli pogledaš," na kratko opiše svojo izkušnjo.

NA POT Z AVTOBUSOM

Laura je, preden se je odpravila na pot, poiskala pomoč na glavni avtobusni postaji v Ljubljani in se pozanimala, kako priti do Tržiča. Tam so ji prijazni informatorji natisnili vozni red, in tako je lahko začela organizirati svoj izlet, na katerega je s seboj povabila tudi Sadhbh.

S PRIJATELJI JE LAŽJE

"Sadhbh sem spoznala v eni izmed Facebook skupin, kjer se združujemo tisti, ki raziskujemo Slovenijo. Sadhbh prihaja iz Irske in trenutno živi na Madžarskem, a razmišlja, da bi se v kratkem preselila v Slovenijo. Spoznali sva se že pred nekaj tedni, in ko sem ji takrat omenila, ali bi bila pripravljena z mano raziskati košček Slovenije, je z veseljem privolila," razloži. Še preden se je odpravila na pot, je Laura preverila še nekaj splošnih informacij o Tržiču na spletu. Pravi, da je največ koristnih podatkov našla na spletni strani www.visit-trzic.com, kjer ponujajo informacije o aktivnostih v kraju, ponudbi lokalne kuhinje, o dogodkih, prenočiščih ter o pešpoteh. Kljub dobri pripravljenosti pa se je odločila, da se oglasi tudi v turističnoinformacijskem centru (Tic), takoj ko s Sadhbh prispeta v Tržič.

PRIJAZNA INFORMATORKA

"Na poti v Tržič sva opazovali okolico in se navduševali nad slikovitostjo mest, vasi in gora, ki sva jih puščali za seboj. Ko sva prišli v Tržič, naju je najprej pozdravil visok kip zmaja. Prebrali sva legendo in tako spoznali, kako je mestece Tržič sploh nastalo," pripoveduje Laura. Nato sta se odpravili v Tic in pričakala ju je prijazna in entuziastična informatorka, ki jima je predstavila mestece in dogajanje v njem. "Prvi kraj, ki nama ga je prijazna informatorka predlagala za obisk, je Dovžanova soteska. Potem je predlagala še obisk muzeja v Tržiču, kjer je predstavljena zgodovina čevljarstva in zimskih športov. Povedala nama je tudi, da Tržič slovi po številnih uspešnih zimskih športnikih. Ponudila nama je najem koles, za pet evrov, in nama pomagala pri nastanitvi. Priporočila nama je odlično restavracijo, ki sva jo nato tudi obiskali, različne poti in druge aktivnosti, ki jih je vredno doživeti," našteje Laura. Nato sta se sprehodili skozi mesto, se ustavili na tržnici, kjer so prodajali unikaten, ročno izdelan nakit, zelenjavo, oblačila in spominke. Ustavili sta se tudi v ljubki kavarni, si tam privoščili okrepčilo in naredili načrt.

S KOLESI NAOKROG

Odločili sta se, da si izposodita kolesi in odkolesarita do kraja nastanitve, nato pa se odpravita do Dovžanove soteske. Nastanjeni sta bili v Apartmajih Štorman. Laura je njihovo ponudbo našla na prej omenjeni spletni strani. Med potjo do Tica sta se ustavili še v trgovini in nakupili nekaj hrane. "V trgovini so naju nagovorile prodajalke in naju vprašale, ali potrebujeva pomoč. Zahvalili sva se, one pa so odgovorile, kako lepo je videti turiste v njihovem kraju in da upajo, da jih bo v prihodnje še več," opiše. Nato sta se vrnili v Tic, si izposodili kolesi in se odpeljali do Apartmajev Štorman.

"No tako je bilo, prekolesarili sva pol poti, drugo polovico pa sva prepešačili, saj je bila pot zelo strma. Ko sva prispeli, naju je družina že pričakovala. Igor naju je hitel pozdraviti s hladnimi pivi, saj sva bili povsem prepoteni in zaripli v obraz. Marta pa nama je ponudila domače slive, ki so bile prav odlične. Predstavila sta nama tudi svoja sinova. Malce smo poklepetali, nato pa sta nama hitela razkazovati posestvo in hišo. Priznati moram, da gre za zelo urejen dom. Razkazala sta nama skupno kuhinjo in dnevno sobo, nato pa naju pospremila do sobe, ki je imela dve ločeni postelji, kavč in kopalnico. Na voljo sva imeli tudi klimo. To je čudovita hiša na čudoviti lokaciji s pogledom na gore. Pozanimali sva se, kje lahko pokusiva kaj lokalnega, pa nama je Marta svetovala bližnji kmečki turizem in priskrbela telefonsko številko, saj je obisk treba napovedati. Prtljago sva pustili v sobi in se odpravili do soteske, ki je bila oddaljena dobrih 20 minut vožnje. Bilo je čudovito! Nekaj poti je bilo treba tudi prehoditi, spustili sva se po železni lestvi in našli čudovito mesto ob reki. Tam sva si privoščili mini piknik ter pojedli sendviče, sadje in čokoladice, ki sva jih kupili v trgovini. Vreme se je zelo hitro spremenilo, hipoma je iz sončnega postalo oblačno. Odpravili sva se in se odločili, da obiščeva izobraževalni center. No, na poti naju je seveda presenetila nevihta, tako sva prispeli v center povsem premočeni. Prijazna informatorka nama je pomagala sleči premočena oblačila in nama ponudila skodelico čaja. Nato pa je na kratko predstavila najdbe, ki so jih našli v bližini. Med ogledom sva se že skoraj povsem posušili, prav tako je nehalo deževati. Ker sva kolesi pustili na drugi strani soteske, sva se morali nato odpraviti še ponje. Med potjo sva opazovali čudovite slapove, ki so brusili skale," pripoveduje Laura.

Ko se je dekletoma uspelo pripeljati do kraja nastanitve, sta si najprej privoščili toplo prho. Igorja pa sta prosili za rezervacijo mize na kmetiji Hariž, kamor sta nameravali na večerjo. Pred večerjo sta si privoščili še nekaj počitka, nazdravili s pivom, medtem dali sušit mokra oblačila, nato pa se peš odpravili do turistične kmetije. "Najina večerja je bila odlična! Milan in Nuša sta naju pogostila z domačim rdečim vinom, gobovo juho in domačim kruhom za začetek. Nato pa sva pokusili svinjino in piščanca ter domačo mešano solato. Za prilogo sva naročili pražen krompir, sladica pa so bili domači cmoki. Ko sva se najedli, sem Milana prosila za račun, a mi je odgovoril, da še nisva končali. Prinesel nama je še odličen jabolčni zavitek s skuto in češnjami, ki ga je spekla Nuša. Več kot odlično! Hrana je bila zelo okusna, družina pa izjemno prijazna. Potem sva se polni vtisov vrnili v apartma in legli k počitku."

ČOFOTANJE NA GORENJSKI PLAŽI

Naslednje jutro sva vstali ob 8. uri in se odpravili na zajtrk, ki sta ga Marta in Igor pripravila v kuhinji. Postregla sta jima s kavo, jajci, domačim kruhom, marmelado, medom, salamami, sirom in sadjem. Ponudila sta jima tudi domači jogurt in kislo mleko ter domačo sadno torto. Po zajtrku sta dekleti vprašali po nasvetu, kaj si še lahko ogledata, in se tako na Igorjevo pobudo podali na pohod na Kamnek. Zahvalili sta se za gostoljubnost in se odpeljali do Tica, tam pustili izposojeni kolesi ter prijazno informatorko prosili, ali lahko tam odložita prtljago.

Nato sta krenili na Kamnek, ki ju je razvajal s čudovitimi razgledi in ne preveč naporno potjo. "Pot je bila odlična, razgled pa božanski! Igor je imel prav. Videli sva vse naokoli, uživali v čudovitem razgledu, ki so ga še lepšali metulji. Najprej sva imeli v načrtu obiskati še muzej, a sva z vrha opazili bazen. In seveda sva želeli po napornem vikendu sončno nedeljo brez oblačka preživeti ob bazenu. Za pot sva vprašali gospo, ki sva jo srečali na poti, in se tako odpravili do Gorenjske plaže. Bilo je čudovito, zelo sva uživali in tako preživeli prekrasen vikend, ki sva mu ob koncu nazdravili s pivom. Takšen konec tedna nedvomno priporočam vsakomur," se pohvali Laura.

CENE OBISKA LAURE IN SADHBH:

Avtobusni promet Ljubljana: 10,40 EUR
Občina Tržič (najem koles): 10,00 EUR
Mercator (hrana in pijača za piknik): 10,18 EUR
Prenočišče (nočitev, taksa, zajtrk): 76,30 EUR
Mestna kavarna (kava, čaj): 2,70 EUR
Bios (popoldanska vstopnica): 8,00 EUR
Restavracija Firbcokn (pivo): 4,60 EUR
Muzej Tržič (vstopnica): 4,00 EUR
Večerja (2x meni, 2x refošk): 27,50 EUR
SKUPAJ: 153,68 EUR

TAKO JE LAURA OCENILA TRŽIČ:

Urejenost, videz kraja, čistoča: 10
Promet, javni prevozi, kažipoti: 9
Namestitev: 10
Kulinarična ponudba (hrana, pijača): 10
Ponudba kulturnih vsebin (na dan obiska): 10
Ponudba športnih dejavnosti, rekreacije, zabave: 9
Ponudba na področju spominkov, kaj lahko obiskovalec kupi: 10
Spletna stran kraja in znamenitosti: 10
Tic - odpiralni čas, profesionalnost, prijaznost: 10
Gostoljubnost, splošni vtis: 10
SKUPAJ: 98

PLUSI IN MINUSI:

+ Čudovita okolica z lepo naravo, ki jo obkrožajo gore; kraj ponuja za vsakogar nekaj, za planince obisk gora, za užitkarje razvajanje v bazenu; da je kraj tako čaroben, so "krivi" tudi prijazni in topli ljudje.

- Težko je najti karkoli slabega; morda bi izpostavili transport, ki je konec tedna nekoliko okrnjen; v času sezone je težko dobiti prosto nastanitev in predvsem je premalo časa za raziskovanje tako krasnega kraja.

SEZNAM Z OCENAMI ŽE OBISKANIH MEST:
  1. Tržič: 98/100
  2. Radlje ob Dravi: 92,5/100
  3. Vrhnika: 92/100
  4. Brda: 90/100
  5. Kostel: 90/100
  6. Mežica: 85/100
  7. Žirovnica: 84/100
  8. Žiri: 81/100
  9. Šmarješke Toplice: 80/100
  10. Radeče: 78/100
  11. Laško: 77/100
  12. Straža: 42/100
Vir: časnik Svet24 (rubrika Turistična patrulja, četrtek 16. avgust 2018).

Prijazen pozdrav

četrtek, 16. avgust 2018

Prihaja mala ledena doba?

Čedalje pogosteje doživljamo, da je vreme nepredvidljivo, in tudi meteorologi se kar pogosto zmotijo v svojih napovedih. A njihova predvidevanja še zdaleč niso tako skrb vzbujajoča kot napovedi nekaterih klimatologov, ki v prihodnosti napovedujejo dve skrajnosti. Medtem ko večina že dolgo opozarja na posledice globalnega segrevanja, pa obstajajo tudi strokovnjaki, ki napovedujejo, da bo že čez tri leta napočila mala ledena doba. Kdo ima prav?

Na internetu dandanes najdemo tisto, kar iščemo. Če želimo najti potrditev, da bo že leta 2021 napočila ledena doba, na katero niti približno nismo pripravljeni, bomo to potrditev dobili. Če želimo izvedeti, da je to le velik mit, ki se niti približno ne more uresničiti, pa bomo našli tudi to. Kako iz vseh, mnogokrat popolnoma nasprotujočih si informacij razbrati resnico? Sploh kadar oba pola zagovarjajo ugledni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z istim ali podobnim področjem. Nas mora torej skrbeti globalno segrevanje ali ledena doba?

Nabavite drva in topla oblačila, tokrat gre zares 

Kot bi se vreme malo šalilo z nami. Lani, ko smo v Sloveniji imeli precej vroče poletje in nekoliko milejšo, a dolgo zimo, smo z večjo pozornostjo začeli spremljati tiste, ki že leta opozarjajo pred globalnim segrevanjem. No, pri nas je bila zima bolj mila, v ZDA pa so imeli prave snežne viharje in izredne zimske razmere, tako da je Donald Trump celo tvitnil: "Na vzhodu ZDA bomo letos po vsej verjetnosti imeli najhladnejši novoletni večer v zgodovini. Mogoče bi nam prav prišlo nekaj dobrega starega globalnega segrevanja." Ko so se Američani že začeli spraševati, ali je globalno segrevanje res tolikšen problem in ali bi jih nemara res morala bolj skrbeti ledena doba, se je na Trumpov komentar odzval okoljski znanstvenik Jon Foley, ki je zapisal: "Verjeli ali ne, globalno spreminjanje vremena je resnično, četudi je v tem trenutku hladno okoli Trumpovega stolpa. Ravno tako kot še vedno obstaja lakota na svetu, četudi ste vi ravnokar pojedli big mac."

No, o globalnem segrevanju pa zadnje mesece premišlja tudi mnogo Slovencev, ki opažajo, da poletje letos ni tisto pravo. Poletje bo šlo počasi h koncu, pa smo bili priča enemu vročinskemu valu, kar ni nujno slabo, je pa nenavadno. Namesto stabilnih vročih dni smo bolj priča nenehnim in hudim nevihtam, ki se vrstijo druga za drugo in jim ni videti konca. V takšnih razmerah človek hitro začne premišljati, kaj se v resnici dogaja.

Bo trajalo desetletja?

Predvidevanja, da se nam z ekstremnim pospeškom približuje ledena doba, so se v medijih začela pojavljati približno v času, ko je izšel film Dan po jutrišnjem, ki prikazuje kaotično stanje, če bi naš planet poledenel. Seveda je v filmu dosti pretiravanja, vse poteka veliko hitreje, kot bi v resnici, a sporočilo odzvanja še dobro desetletje po premieri filma. "Čeprav nihče ne ve, kam vodi človeško onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom, so nekateri znanstveniki to poimenovali največji nenadzorovani znanstveni poskus v zgodovini," je leta 2004 dejal producent filma Mark Gordon. Od takrat se žal ni kaj bistveno spremenilo.

Raziskovalci, po drugi strani, svoja predvidevanja, da se v resnici bliža mala ledena doba, pojasnjujejo predvsem z dejstvom, da se v zadnjem desetletju venomer opaža minimum sončevih peg, kar naj bi bil po njihovem dokaz, da smo tik pred novo ohladitvijo. Ena izmed takšnih, ki to teorijo močno zagovarjajo, je Valentina Zharkova z britanske univerze Northumbria. Napoveduje, da bo moč sonca leta 2021 močno upadla, kar bo povzročilo padec temperature na Zemlji in nastop male ledene dobe, ki naj bi po njenih izračunih trajala približno trideset let.

Ne predstavljajte si ledu

Ko si predstavljamo ledeno dobo, si v mislih večinoma naslikamo zaledenel planet, poledenela morja in reke ter nič kaj veliko življenja. No, v zadnji mini ledeni dobi, ki se je v intervalih razvrstila med letoma 1650 in 1850, je med ljudmi res neusmiljeno pustošila lakota ter so bile zime v Evropi in Severni Ameriki izrazito mrzle (reka Temza in kanali na Nizozemskem so bili pogosto zamrznjeni vso zimo), vendar domnevno prihajajoča mala ledena doba naj ne bi bila tako izrazita. Še več, Zharkova je prepričana, da ravno zaradi sočasnega globalnega segrevanja večjih sprememb sploh ne bomo deležni.

Če bomo imeli srečo, bo manjša ohladitev kvečjemu dovolj, da upočasnimo učinek klimatskih sprememb, ki jih je ustvaril človek, polarni led pa bo ponovno zamrznil in se nehal taliti. "Resnično upam, da bo ta manjša ohladitev lahko nekoliko upočasnila globalno segrevanje in da bomo tako ljudje in planet Zemlja pridobili 30 let za sanacijo onesnaženja, ki smo mu priča. V tem obdobju pa bomo perečo težavo morali urediti in se do takrat pripraviti na naslednjo veliko sončevo aktivnost," poudarja Zharkova.

Ne strinjam se z Zharkovo

In kaj o napovedih, da se bliža mala ledena doba, meni slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj? "Popolnoma nemogoče je, da bi se v času naših življenj pojavila ledena doba. Da bi lahko nastopila, potrebuje pravi položaj Zemlje in nagib osi. Prva teoretična možnost za ledeno dobo je približno čez 45.000 let! Tako da se nikakor ne strinjam z Zharkovo, niti s katerim koli drugim podobnim natolcevanjem, ki je brez prave podlage. Naš problem je kvečjemu, da nam je vedno topleje, in tudi sončeva aktivnost za zdaj ne daje nobenih indikatorjev, da bi se kaj takega lahko zgodilo v naslednjih stoletjih, kaj šele desetletjih," odgovarja.

Omenja še, da je edina študija, ki je imela kakšen smisel, tista, v kateri so pred desetimi leti ugotovili, da bi slabitev Zalivskega toka lahko vplivala na hladnejše podnebje v Evropi in na celotno severno poloblo. A je bila po njenem tudi ta študija bolj teoretična in zato ni razloga za skrb. Ravno tako je prepričana, da letošnje poletje v Sloveniji še zdaleč ni razlog za preplah.

"Ljubi moji, pogledati je treba malo širše. V Kanadi je letos zaradi vročinskega vala umrlo več kot 50 ljudi, enaka tragedija se je zgodila na Japonskem. Če bi se ozračje zares ohlajalo, bi bilo povsod hladno, ne samo v manjših oazah sveta. V resnici se mi zdi pogovor o tem prav neumen, saj imamo ravno nasproten problem, in občutek imam, da takšne nebuloze načrtno ustvarjajo, da bi zameglili situacijo, ki je čisto drugačna. Zato še enkrat poudarjam, skrbi naj vas globalno segrevanje, ne pa ledena doba, za katero ne obstaja niti ena kredibilna znanstvena študija, ki bi to prepričanje opravičevala," sklene.

Vsekakor moramo paziti na okolje!

Čeprav je sogovornica absolutno prepričana, da nam še tisočletja ne grozi nikakršna ledena doba, pa tudi v Sloveniji najdemo raziskovalce, ki se z njo ne strinjajo. Eden takšnih je Anton Komat, ki je pred časom ravno v tej reviji zapisal: "Prepričan sem, da samo geologija lahko poda trezen premislek o podnebnih spremembah. Uči nas, da je današnje podnebje nenormalno hladno glede na geološko preteklost. Ob tem se moramo zavedati, da planetu nenehno grozi zdrs v ledeno dobo in da so gozdovi, poleg vulkanov, edina varovalka, da se to ne zgodi."

Ne glede na to, kaj se bo izkazalo v prihodnosti, pa je izpodbitno, da bomo morali poskrbeti za okolje in spet spoštovati naravo. Prenehati krčiti gozdove, škropiti zemljo, ki nas hrani, s smrtonosnimi pesticidi in odmetavati v okolje vse, kar nam ne pride več prav. Ustaviti umazano industrijo, ki dolgoročno nikomur ne koristi. Ne kupovati več hrane z drugega konca sveta, saj nam okolica ponuja dovolj pridelkov, ki so najprimernejši za nas. Kako močno klofuto narave potrebujemo, da se predramimo?

Vir: revija Zarja (14. avgust 2018, letnik IV, številka 33).

Prijazen pozdrav

Glasbeniki rešili milijone življenj

Suša in lakota v Afriki sta pogosti.

Šele ko so na razmere na velikem globalnem koncertu opozorili glasbeniki in v ta namen zbrali ogromno denarja, so začeli na prizadeto območje pošiljati dovolj pomoči - Nevarnost se lahko ponovi.

Generaciji, ki je doživela osemdeseta leta, so ostali v spominu prizori iz Etiopije, ki je v letih od 1983 do 1985 doživljala sušo in lakoto, kakršni naj bi bili v sodobnem svetu, kot so menili ljudje, povsem kos. Umrlo je nekaj sto tisoč ljudi. Ocene so različne, najbolj se je prijela ocena, da je samo v Etiopiji umrlo 400.000, v vsej regiji pa 800.000 ljudi. Da bi lahko razumeli, zakaj se je vse to zgodilo, je treba nekaj več vedeti o tistih krajih.

Vzhodna Afrika velja za enega najrevnejših predelov na svetu. Poleg revščine so ljudje pogosto žrtve bolezni. V običajnih okoliščinah je tedaj imela dostop do pitne vode samo petina prebivalstva, posebno slabe so bile razmere v ruralnih predelih. Tam pa je živela in še živi večina prebivalstva. Življenje je tako močno povezano z vremenom, in če se to spreminja, posledice čutijo vsi.

Huda suša

Suša v tistem delu sveta ni prav nič neobičajnega. Pojavlja se vsakih nekaj let. Toda med letoma 1981 in 1985 je bila posebno huda. Svet se več let ni zganil. Vsi so vedeli, kaj se dogaja, toda nihče se ni odzval pravočasno. Opozorila so kazala, da je lahko prizadetih več kot štiri milijone ljudi. Odnos se je spremenil šele leta 1984, ko so po svetu začeli krožiti posnetki sestradanih otrok iz Etiopije. Danes lahko rečemo, da so odgovorni vsi po malem. Bogate države zato, ker so storile premalo. V Etiopiji, ki je postala sinonim tedanjega trpljenja, so oblasti denar zapravljale za državljansko vojno. Če bi se tedaj odzvali pravočasno, bi lahko rešili vsaj polovico, če ne že večino življenj. Ker je suša trajala že leta, so že v začetku leta 1984 čutili, da se utegnejo razmere še poslabšati in da bo pridelek posebno slab. Ogroženo je bilo že pet milijonov ljudi. V državah preprosto ni bilo dovolj pridelka, da bi lahko nahranili ljudi. Do poletja je bilo stanje grozljivo. Za ilustracijo: če je v deželo prispelo letalo z 20 tonami pomoči, je bilo to dovolj za 12 minut. Pa vendar se politiki še vedno niso dovolj zganili.

Več so za ljudi naredili glasbeniki. Takrat so posneli znamenito pesem Do They Know Its Christmas (Ali vedo, da je božič), s pomočjo katere so samo v Veliki Britaniji zbrali osem milijonov funtov pomoči. Sledil je velik globalni koncert Live Aid, pri katerem so sodelovali znani glasbeniki z različnih koncev sveta. Leta 1985 so zbrali še dodatne milijone pomoči. Tako so vsaj omilili posledice, čeprav si ljudje še dolgo niso opomogli. Kadar državo prizadene takšna suša, ki ji sledi lakota, ljudje iščejo rešitve. Nekaj milijonov ljudi se je tako odselilo in iskalo pomoč v večjih mestnih središčih.

Žalostna prizma

Žalostno je z današnjega vidika prebirati prispevke iz tistega časa. V Ameriki so razmere ocenjevali skozi prizmo hladne vojne, skozi katero je bila Etiopija, ki je še zlasti polnila časopisne stolpce, sovražna država, ideološko nasprotna in nevarna zaradi širjenja komunizma. Pomembno je postalo, kdo je poslal koliko pomoči, koliko Sovjetska zveza in koliko Zahod, pa čeprav vse skupaj ni bilo dovolj.

Šele ko so na oder stopili glasbeniki in na težave opozorili javnost, je retorika postala bolj človekoljubna in politika bolj odprta za pošiljanje pomoči v regijo. Politika je takrat ocenjevala, da je odziv, ki je sledil, pred lakoto rešil vsaj sedem milijonov ljudi.

Danes tudi vemo, da je precej denarja prišlo v roke uporniških skupin. Ocenjujejo, da je bilo več milijonov dolarjev izgubljenih in porabljenih za nakup orožja in uresničevanje različnih programov, za katere so se zavzemali uporniki. Kljub temu je bila globalna akcija z današnjega vidika zelo uspešna.

Na srečo je človek ustvarjen tako, da se iz neuspeha kaj nauči. Ko se je nevarnost leta 2003 v Etiopiji ponovila in je bilo ogroženih 13 milijonov ljudi, je po mnenju Petra Gilla, avtorja knjige o Etiopiji po velikem humanitarnem koncertu, umrlo le nekaj sto ljudi. Deloma zato, ker so etiopske oblasti boljše poskrbele za rezerve, deloma zato, ker so bile humanitarne organizacije boljše pri razporejanju pomoči.

Po drugi strani nevarnost še ni minila. Nedavno so iz Afrike prihajala poročila o lakoti na severovzhodu Nigerije, v Južnem Sudanu, Jemnu in Somaliji, kar so v Združenih narodih opisali kot največjo humanitarno krizo po letu 1945. "Doživljamo upad donatorjev, ker je po svetu ogromno kriz," je takrat dejal posebni odposlanec Združenih narodov za humanitarnost Ahmed Al Merajki iz Katarja.

Vse več kriznih žarišč

Vlade so v letu 2015 za spopadanje s pomanjkanjem hrane namenile 242 milijonov evrov, leta 2016 še dodatnih 97 milijonov. Letos bodo imeli pri zagotavljanju enake količine sredstev velike težave, je svaril Mitiku Kassa, direktor državne komisije za delovanje ob katastrofah.

Na območju Afriškega roga, ki ga ob Etiopiji sestavljajo še Džibuti, Eritreja in Somalija, humanitarno pomoč, ko nastopi suša, še vedno potrebuje okoli 14 milijonov ljudi, še nekaj milijonov pa v sosednjih državah. Tako kot je običajno za tisti del Afrike, so suše povezane z dogajanjem v morju. Večletno pomanjkanje dežja je običajno posledica nihanja v temperaturi Indijskega oceana. Ta nihanja so kriva tudi za več zaporednih hudih suš v Etiopiji in na območju celega Afriškega roga. Takšna opozorila niso stara nekaj let, pač pa so jih Združeni narodi nazadnje objavljali pred letom dni.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika Mogočna narava; PODLISTEK 7).

Prijazen pozdrav

sreda, 15. avgust 2018

Ne čakajte, da začne treskati okoli vas

Zunanja masaža srca in umetno dihanje lahko rešita nekatere žrtve strel - Strela z jasnega, mit ali resnica? - Miličnika sredi ceste ne zapiše policaj, strela pa trešči vanj.

Blejska julijska tragedija, ko je strela udarila v skupino ljudi pod drevesom, bo še dolgo odmevala. Kljub hitri prvi pomoči so bile poškodbe mame tako hude, da je pred dnevi umrla, hudo poškodovana je bila tudi šestletna deklica, ki bo verjetno čutila trajne posledice. V prihajajočem neurju so se umaknili pod skupino dreves, oče pa je odhitel po avtomobil. Strela je udarila v kostanj in potem z debla preskočila na skupino ljudi pod njim.

Več sreče so dober teden pozneje imeli štirje planinci na Veliki planini. Pred nevihto so se umaknili k eni od koč, strela pa je udarila v skalo blizu nje. Dva sta bila huje poškodovana, enega so morali oživljati, in če ne bi bil v bližini švedski zdravnik, je vprašanje, ali bi preživel.

Oba dogodka opozarjata na previdnost med nevihtami, hkrati pa tudi na to, kako pomembna je prva pomoč v takih in podobnih primerih. Pa naj gre za udar strele, električni udar ali kak drug razlog zastoja srca, ko lahko prva pomoč in predvsem masaža srca reši poškodovanca. Prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik, gorski reševalec letalec in pisatelj, že vrsto let opozarja na nevarnosti v gorah, tudi neviht in strel, na dolgotrajno oživljanje poškodovanih in na posebnosti pomoči, kadar je več poškodovancev: "Pravila triaže oziroma prednostne oskrbe pri običajnih nesrečah z več poškodovanci dajejo prednost tistim, ki imajo ohranjene življenjske znake, oskrba poškodovancev s srčno-dihalnim zastojem pa je odložena. Pri triaži poškodovancev po udaru strele je ravno obrnjeno in najprej oskrbimo in po potrebi oživljamo tiste, ki ne kažejo znakov življenja. Takojšnje umetno dihanje je pogosto edino, kar potrebujejo. Če ga ne dobijo, praviloma umrejo zaradi pomanjkanja kisika in posledičnih srčnih aritmij," je že leta 2006 zapisal v Planinskem vestniku. Dobrega pol leta pred tem se je tudi sam srečal s strelo, in sicer septembra 2005 med reševanjem na Prisanku. Strela je takrat udarila le nekaj metrov od njega in gorskega reševalca Andreja Robiča.

Pred strelo niso niti mrtvi varni

Statistična možnost udara strele v človeka je zelo majhna, vseeno pa so ti udari odmevni. Mnogi so se že srečali vsaj s posrednimi udari, poleg tega imamo celo ob udaru strele v našo bližino občutek, kot da nas je skoraj zadela, in se niti v hišah ne počutimo varne. Številne zgradbe nimajo strelovodov, poleg tega korektna ozemljitev objekta pomeni od 80 do 90 odstotno gotovost, da bo strela udarila v strelovod in ne kateri drug del hiše.

Je pa tako, da pred strelo celo mrtvi nimajo miru. Prve dni letošnjega avgusta je ta namreč močno poškodovala več grobov na pokopališču v najbolj severni vasi v Sloveniji, v Budincih, lani pa je med pogrebom na Brezovici udarila v kovinski križ, ki ga je nosil 62-letni moški. Ta je pozneje umrl, ob njem pa je bil še eden huje poškodovan.

Junija 2016 je bil udar strele usoden za ljubiteljskega kmetovalca, upokojenega učitelja Marijana N. iz Šempetra pri Novi Gorici, ki so ga našli ožganega in opečenega pet metrov od motokultivatorja, v katerega je treščilo.

Maja 2012 je na polju med Žabnico in Svetim Duhom pri Škofji Loki strela udarila v družino, 46-letni oče je umrl, 43-letna žena in 15-letna hči pa sta bili lažje poškodovani.

Podobnih primerov je še veliko, še posebno takih brez smrtnih žrtev. Zanimivo pa je, da so v zadnjih dveh omenjenih primerih priče udara govorile o tem, da je bil dan vroč, vendar jasen, brez grmenja, kar naj bi govorilo o tem, da lahko strela udari tudi z jasnega.

Drugi rojstni dan

Bližnja srečanja s strelo so mnogi tudi preživeli. Med njimi je Jožica Ledinek, znana gostilničarka s Šmarne gore. 22. avgust 1983 praznuje kot svoj drugi rojstni dan. Med vračanjem s Triglava jih je nad Kočo na Doliču ujela nevihta. "Žena je šla naprej, jaz pa sem se ustavil in vzel vetrovko iz nahrbtnika. Tik preden smo prišli do roba, je strela enkrat udarila nad nami. Nekaj trenutkov pozneje se je žena obrnila, mi pomahala in v tistem trenutku zažarela. Nič ni počilo, le izginila je. Možak, ki je šel dobrih dvajset metrov pred njo, je ležal na tleh in bil ves omotičen, ženo pa je strela udarila v levo roko, preskočila na glavo in nadaljevala pot po telesu, ji šla po nogi in skozi čevelj ven," je že pred leti za Nedeljski dnevnik pripovedoval njen mož Miha Ledinek. Ko je pritekel do nje, je bila otrpla, z razbitima nosom in brado, roke pa je imela črne kot premog. Ker ni čutil srčnega utripa, je bil prepričan, da je mrtva. Oprtal si jo je in jo želel odnesti do bližnje koče, po nekaj metrih pa se je spomnil, da je v planinski izkaznici prebral, da je ponesrečencu po udaru strele treba dajati umetno dihanje in mu masirati srce. "Žena je po nekaj vdihih zadihala," se je najtežjih trenutkov v svojem življenju spominjal Ledinek.

Še bolj nenavadna je zgodba Antona Sušnika iz Tenetiš pri Golniku. Kot miličniški pripravnik je 8. julija 1966 usmerjal promet na starem križišču Prešernove in Aškerčeve ter Tržaške ceste (v bližini Kina Vič) v Ljubljani. Vreme je bilo lepo, vendar so se na gorenjski strani že začeli zbirati oblaki. "Stopil sem na podij za urejanje prometa sredi križišča, dvignil roke in v tistem trenutku je počilo," je pripovedoval pred leti v kampu pri Pulju, pod borovci, v katere je več let pred tem pogovorom tudi treščilo. Vrglo ga je 18 metrov daleč in že v zraku je zagorel kot bakla in priletel pod nekega fička, kjer je obležal popolnoma gol, saj mu je strela sežgala obleko. V delni nezavesti je bil več kot tri tedne. Po levi strani telesa, od vrha glave, se mu je vlekla desetcentimetrska opeklina, ki se je razmeroma hitro zacelila. Rehabilitacija je trajala več mesecev, predvsem pa mu je ostal neizmeren strah pred vsakim pokom.

Strela z jasnega

Vrnimo se k streli z jasnega, ki jo je po udaru strele pri Šempetru pri Novi Gorici pojasnil Vladimir Djurica z Inštituta Milana Vidmarja v Ljubljani: "Strela z jasnega je le ljudski izraz za naravni dogodek atmosferske razelektritve, ki se zgodi, ko strela, najpogosteje z vrha oblaka, udari zraven njega v zemljo. Običajno so pozitivne polaritete, saj se po naravi ločevanja naboja v oblaku na vrhu nevihtnega oblaka nabira pozitiven naboj. Oddaljenost stične točke strele z zemljo je lahko tudi od 10 do 15 kilometrov stran od nevihtnega oblaka. Takšni pojavi se največkrat dogajajo, ko nevihta zapušča določeno območje. Ljudje pogosto opazujemo vreme v svoji ožji okolici in mislimo, da ni nevarnosti, če je nad nami jasno. Pa to ne drži povsem, še posebno ne v hribovitem predelu. Nevihta je lahko za hribom nekaj kilometrov od nas, na naši strani pa je lepo vreme. Vendar brez nevihtnega oblaka ni strel," je pojasnil in povedal, da je bila 31. julija 2016 na območju Šempetra pri Gorici nevihta kakšnih pet kilometrov stran od kraja udara strele.

Pametno je torej spremljati opozorila o pojavu neviht v širšem okolišu in biti takrat previdnejši. Ne čakajte, da se vam nevihta čisto približa in začne treskati okoli vas, ampak se pravočasno umaknite na varno. Če pa se znajdete v bližini pomoči potrebnim, ne pozabite na temeljne postopke oživljanja in tudi na besede reševalca zdravnika Iztoka Tomazina: "Posebnost oživljanja pri udaru strele je, da je včasih potrebno zelo dolgo oživljanje, celo pol ure in več. Žrtve udara strele je smiselno oživljati vsaj do prihoda reševalcev in zdravnika, saj so znani primeri uspešne oživitve brez hujših posledic tudi po dolgotrajnih oživljanjih."

Temeljni postopki oživljanja:

Ko ugotovite, da je poškodovanec brez zavesti in utripa ter ne diha, pokličite 112, če je v bližini avtomatski eksterni defibrilator (AED), naj nekdo steče ponj. Začnite oživljanje z zunanjo masažo srca: pokleknete ob poškodovancu, dlan dominantne roke položite na sredino prsnega koša, drugo na njo in prepletite prste, da ne pritiskate na sosednja rebra. Nagnite se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskajte pravokotno na prsni koš, tako da se vda za 4-5 centimetrov. Popustite pritisk, vendar rok ne odmikajte od prsnega koša in ponovno pritisnite. Med masažo lahko glasno štejete, da zagotovite potrebno frekvenco masaže okoli 100 stiskov na minuto. Povežemo zunanjo masažo srca z umetnim dihanjem. Po 30 stiskih prsnega koša naj sledita 2 vpiha. Tudi pri poškodbah zaradi strele ali električnega udara lahko (je običajno tudi nujno) uporabite AED.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika Vreme).

Prijazen pozdrav