torek, 30. julij 2019

Ekološki dolg se je premaknil za dva meseca naprej v zadnjih 20 letih

NARAVNI VIRI - Zemljani smo izčrpali vse vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu.

ČLOVEŠTVO je postalo preveč požrešno in potratno kar zadeva naravne vire. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je človeštvo letos že izrabilo vse naravne vire, kolikor jih je naš planet zmožen pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Letošnji datum je najzgodnejši, odkar je Zemlja v začetku 70. let vstopila v tako imenovani ekološki dolg.

Populaciji našega planeta že dolgo ne zadostujejo več viri, ki jih proizvede Zemlja v enem letu. Pravzaprav bi za vse naše potrebe po zemeljskih resursih potrebovali že skoraj dve Zemlji oziroma 1,75 Zemlje, če smo natančni.

Ekološka poraba človeštva oziroma potrebe po zemeljskih virih se hitro povečujejo, kažejo pa se v obliki krčenja gozdov, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju, kar vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, so prepričani v Global Footprint Networku.

POTRATNA SLOVENIJA

Organizacija vsako leto izračuna, kdaj je kaka država izrabila vse naravne vire, ki so ji na voljo. Čeprav se nam zdi, da je Slovenija zelena država, da se obnašamo ekološko in vzdržno, je to mnenje daleč od resnice po izračunih zgoraj omenjene organizacije. Slovenija je namreč v ekološki dolg letos vstopila že 27. aprila. Lani smo v ekološki dolg vstopili 12. maja. Evropsko povprečje je 10. maj, pri čemer je Luksemburg v ekološki dolg vstopil že 16. februarja, najpozneje od vseh držav Evropske unije pa je v ekološki dolg vstopila Bolgarija.

Okoljski dolg ali okoljski in ekološki odtis je namreč izračun, ki je izražen v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Pri posameznih državah se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in površino naravnih ekosistemov, obenem pa se upoštevata tudi uvoz in izvoz surovin.

REŠITVE SO NA DLANI

"Imamo samo eno Zemljo in ne moremo se obnašati, kot da nam je na voljo ena Zemlja in tri četrt brez destruktivnih posledic," je ob razkritju datuma, ko je planet vstopil v ekološki dolg, povedal soustanovitelj Global Footprint Networka Mathis Wackernagel. V organizaciji so sicer prepričani, da ni vse izgubljeno in da lahko porabo virov ponovno spravimo na raven izpred štirih desetletij. Prepričani so celo, da bi človeštvu kljub tako številčni populaciji zadostovali viri zgolj "ene" Zemlje do leta 2050, pri čemer bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe. Da bi nam leta 2050 zadostovali zemeljski viri in bi se vsako leto obnovili, bi morali v tako imenovani ekološki dolg vsako leto vstopiti pet dni pozneje. To bi lahko dosegli, če bi se posvetili samo petim ključnim področjem: mestom, energiji, hrani, populaciji in planetu. Če bi na primer zmanjšali samo emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv za 50 odstotkov, bi se ekološki dolg premaknil za 93 dni, so izračunali v Global Footprint Networku. Če pa bi bile vse stavbe na svetu, tako bivalne kot industrijske, energetsko učinkovite in vezane na obnovljive vire, bi pridobili še najmanj 21 dni, menijo v organizaciji, v kateri so prepričani, da bi pridobili še dodatnih 15 dni, če bi polovico mesne prehrane zamenjali z vegansko.

KOLIKO ZEMELJ OZIROMA DRŽAV NAM ZADOSTUJE?

V omenjeni organizaciji so izračunali, koliko držav oziroma virov iz določenih držav bi bilo potrebno, da bi zadovoljili potrebe državljanov v enem letu. Najbolj potratni so Japonci, za svoje potrebe bi potrebovali 7,7 Japonske. Japonski sledi Italija, saj bi Italijani potrebovali 4,7 Italije za zadovoljitev vseh svojih potreb v enem letu. Švicarji bi potrebovali 4,6 Švice. Britancem bi v enem letu zadostovale štiri Velike Britanije. Kitajcem, ki so med narodi najbolj številčni, bi zadostovale 3,8 Kitajske, Nemci pa bi imeli vsega dovolj, če bi imeli tri Nemčije.

Prav tako so v organizaciji Global Footprint Network izračunali, koliko Zemelj bi denimo potrebovali po posameznih državah, če bi živeli tako, kot živijo danes državljani naštetih držav. Na tej lestvici krepko vodijo Združene države Amerike. Če bi vsi živeli tako, kot živijo prebivalci Združenih držav, bi potrebovali kar pet Zemelj, 4,1 Zemlje bi potrebovali, če bi imeli take potrebe po virih, kot jih imajo Avstralci. Če bi vsi na Zemlji imeli take potrebe po virih in bi hkrati enako onesnaževali kot Rusi, bi potrebovali 3,2 Zemlje. Nemški način porabe po vsem svetu bi zahteval tri Zemlje, 2,8 Zemlje bi bilo dovolj, če bi vsi živeli tako, kot živijo Švicarji ali Japonci. Najmanj bi bili potratni, če bi vsi živeli kot Indijci. Takrat bi bilo za potrebe človeštva dovolj 0,7 Zemlje. Pri čemer imamo samo eno in bi morali tudi zavoljo nas samih bolje skrbeti zanjo.

Vir: časnik Svet24 (torek, 30.07.2019, številka 173, letnik 7).

Prijazen pozdrav