Permafrost (rusko: merzlota) so trajno globoko zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur. Večina se ga nahaja v območjih z veliko zemljepisno širino (blizu polov), pojavlja pa se tudi v visokogorju. Prisoten je skoraj na polovici (47%) površja Rusije, večinoma v Sibiriji, pa tudi v severni polovici Kanade in na Aljaski, na južni polobli pa večinoma v Patagoniji, a je v svetovnem razmerju zanemarljiv.
"Zanimiv" je postal pred štirimi leti, ko je francoskim znanstvenikom uspelo oživiti nenavadni virus, ki je bil kar 30.000 let zamrznjen v sibirskem permafrostu. Pradavni virus, ki je največji med odkritimi virusi, sicer ni podoben nobenemu znanemu, za človeka nevarnemu virusu in bi lahko ogrožal le enocelične organizme, a kljub temu vznemirja biologe. Skrbi jih, kaj vse bi še lahko prišlo na plano, če bi se tisočletja zamrznjeni permafrost zaradi otoplitve svetovnega ozračja odtajal v večjem obsegu...
Permafrost je postal znova "aktualen" predlani, ko je pozornost (dela) svetovne javnosti vzbudil ogromen krater v sibirski republiki Sahi oziroma Jakutiji, ki je dobil vzdevek "Vrata v pekel". Oddaljeno sibirsko območje, kjer je krater nastal, leži 676 kilometrov severno od mesta Jakutsk in je eno izmed najhladnejših območij na svetu. No, "Vrata v pekel" oziroma "luknja" je nastala sicer že pred leti, ko so na območju odstranili drevesa in začeli vrtati poskusne vrtine za iskanje plina, širi pa se vsako leto zaradi vsako leto višjih temperatur, ki tajajo permafrost, še dodatno pa se širi zaradi številnih poplav na tem območju.
Sicer pa "Vrata v pekel" niso nič unikatnega, še kar nekaj takih udrtin je, predvsem na severnem arktičnem območju. Leta 2014 so se v Sibiriji pojavile kar tri podobne luknje. Ena na Tajmirskem polotoku, drugi dve pa na polotoku Jamalu. Domačine je bilo strah, da se dogaja nekaj zloveščega. Nekateri so menili, da so nastale zaradi raznih razstrelitev raket ali pa so preprosto potegavščine, spet drugi pa, da so delo Nezemljanov in njihovih transportnih sredstev... Uradno mnenje ruskih znanstvenikov pa je, da so nastale zaradi podzemnega plina, ki naj bi povzročil eksplozijo in tla so se pač pogreznila. Tudi mnenje zahodnih znanstvenikov je, da so luknje nastale popolnoma naravno, krivo pa naj bi bilo konstantno tajanje ledu v permafrostu zaradi globalnega segrevanja.
A skrbi ne povzroča toliko tajanje permafrosta, ki je dobro vidno tudi ob morski obali, nastajanje in širjenje kraterjev, težave pri prometnih povezavah, pogrezanje in rušenje stavb v naseljih in mestih ipd., pač pa velike količine metana, ki se pri tem sproščajo v ozračje. Metan je namreč plin, ki zna v prihodnosti igrati večjo vlogo v ustvarjanju toplogrednega učinkovanja našega ozračja, kot pa sedanji "glavni krivec", ogljikov dioksid. Lahko da celo katastrofalno za večino živih bitij na Zemlji, kar se je v njeni geološki zgodovini že pripetilo... Sploh, če bi se ga sprostile večje količine naenkrat, ali celo tisti, ki je ujet v oceanih in predstavlja večino svetovnih "zalog".
Vir: revija Salomonov ugankar (petek, 02.11.2018, številka 597, leto 20).
Prijazen pozdrav