Kakšna sta bila minula marec in april glede na prejšnja leta? Sta v čemer koli izstopala?
Hladnemu januarju so sledili meseci, ki so bili spet znatno toplejši od dolgoletnega povprečja. Relativno najtoplejši je bil marec, ko je bila srednja mesečna temperatura večinoma skoraj 4 stopinje Celzija nad povprečjem klimatskega obdobja 1981-2010. Količina padavin, ki je bila februarja večinoma vsaj povprečna, je bila marca precej pod povprečjem. Toplo in suho obdobje se je nadaljevalo tudi v prvi polovici aprila, nato pa je bilo v drugi polovici meseca znatno hladneje in predvsem proti koncu meseca tudi s precej dežja. Žal tudi letos, tako kot lani, ni šlo brez pozebe, a vsaj s snegolomom nam je bilo prizaneseno. Je bil pa letošnji april kljub ohladitvi v drugem delu meseca vseeno za dobro stopinjo toplejši od povprečja.
Vem, da bi se odgovarjanju o poletju najraje izognili, saj je uporabna vrednost meteoroloških napoved omejena na največ deset dni, pa vendar: je kakšna skupna točka večini sezonskih napovedi za poletje 2017?
Trenutno (4. maj 2017, pred zaključkom redakcije) še ni dostopnih majskih napovedi za poletno obdobje, komentiram lahko le aprilske. Verjetnost, da bo na našem območju letošnje poletje toplejše od dolgoletnega povprečja, je trenutno ocenjena na okoli 80 odstotkov.
Običajno poletje ocenjujemo po vročih dneh, ko se temperatura povzpne na vsaj 30 stopinj Celzija. Če vzameva za primerjavo nekaj let, katero obdobje je bilo najtoplejše?
Po številu dni s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija še vedno vodi poletje 2003, ko jih je bilo denimo v Ljubljani kar 52, leta 2015 jih je bilo 43, leta 2012 jih je bilo 39, lani pa 20. Pri tem znaša klimatsko povprečje za obdobje 1981-2010 dobrih 18 vročih dni.
Vzroki podnebnih sprememb so različni. V sodobnejšem obdobju so bile skokovite. So tukaj in so pretnja prihodnosti. Po napovedih Evropske agencije za okolje sta v ospredju izpostavljenosti podnebnim spremembam južna in osrednja Evropa. Torej tudi Slovenija. V dobrih petih desetletjih se je pri nas temperatura dvignila za 1,7 stopinje Celzija, a ker je Slovenija podnebno zelo pestra, ne na vseh območjih enako. Kaj se nam obeta?
Ja, na območju Alp se ozračje segreva hitreje od globalnega povprečja. Več o tem je v zloženki Spremenljivost podnebja v Sloveniji, objavljeni tudi na www.meteo.si. Vremenske spremembe so sicer stalnica na našem območju, predvsem pa nas skrbi intenziviranje poletnih vročinskih valov in s tem povezana suša.
Negativne posledice, denimo, s pogostejšimi vročinskimi spremembami s hujšimi sušami, hudourniškimi poplavami, že občutimo. Kaj lahko storimo, da bi bile v prihodnje manj izrazite?
Če mislite na zaščito pred vročinskimi valovi, potem so to boljša izolacija objektov, primerno senčenje... Predvsem pa bi za zmanjšanje človekovega vpliva na podnebje kazalo zmanjšati naše potrebe po energiji in slednjo pridobivati predvsem iz obnovljivih virov.
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav