Minuli mesec ni postregel z vremenskimi rekordi. Vendarle pa je bil julij nadpovprečno topel, saj ohladitev v sredini meseca ni bila posebej izrazita. Količina padavin pa je bila v večjem delu Slovenije z manjšimi odstopanji blizu dolgoletnega povprečja, je povedal meteorolog z Agencije RS za okolje Brane Gregorčič. "Junij in julij napovedujeta, da bo letošnje poletje znova med najbolj vročimi v zgodovini meritev," je opozoril, sicer pa bo od avgusta odvisno, ali bomo posegli med prva tri mesta najtoplejših poletij ali bomo okoli petega oziroma šestega mesta, je dodal.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 01.08.2019, številka 175, letnik 7).
Prijazen pozdrav
petek, 2. avgust 2019
torek, 30. julij 2019
Ekološki dolg se je premaknil za dva meseca naprej v zadnjih 20 letih
NARAVNI VIRI - Zemljani smo izčrpali vse vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu.
ČLOVEŠTVO je postalo preveč požrešno in potratno kar zadeva naravne vire. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je človeštvo letos že izrabilo vse naravne vire, kolikor jih je naš planet zmožen pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Letošnji datum je najzgodnejši, odkar je Zemlja v začetku 70. let vstopila v tako imenovani ekološki dolg.
Populaciji našega planeta že dolgo ne zadostujejo več viri, ki jih proizvede Zemlja v enem letu. Pravzaprav bi za vse naše potrebe po zemeljskih resursih potrebovali že skoraj dve Zemlji oziroma 1,75 Zemlje, če smo natančni.
Ekološka poraba človeštva oziroma potrebe po zemeljskih virih se hitro povečujejo, kažejo pa se v obliki krčenja gozdov, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju, kar vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, so prepričani v Global Footprint Networku.
POTRATNA SLOVENIJA
Organizacija vsako leto izračuna, kdaj je kaka država izrabila vse naravne vire, ki so ji na voljo. Čeprav se nam zdi, da je Slovenija zelena država, da se obnašamo ekološko in vzdržno, je to mnenje daleč od resnice po izračunih zgoraj omenjene organizacije. Slovenija je namreč v ekološki dolg letos vstopila že 27. aprila. Lani smo v ekološki dolg vstopili 12. maja. Evropsko povprečje je 10. maj, pri čemer je Luksemburg v ekološki dolg vstopil že 16. februarja, najpozneje od vseh držav Evropske unije pa je v ekološki dolg vstopila Bolgarija.
Okoljski dolg ali okoljski in ekološki odtis je namreč izračun, ki je izražen v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Pri posameznih državah se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in površino naravnih ekosistemov, obenem pa se upoštevata tudi uvoz in izvoz surovin.
REŠITVE SO NA DLANI
"Imamo samo eno Zemljo in ne moremo se obnašati, kot da nam je na voljo ena Zemlja in tri četrt brez destruktivnih posledic," je ob razkritju datuma, ko je planet vstopil v ekološki dolg, povedal soustanovitelj Global Footprint Networka Mathis Wackernagel. V organizaciji so sicer prepričani, da ni vse izgubljeno in da lahko porabo virov ponovno spravimo na raven izpred štirih desetletij. Prepričani so celo, da bi človeštvu kljub tako številčni populaciji zadostovali viri zgolj "ene" Zemlje do leta 2050, pri čemer bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe. Da bi nam leta 2050 zadostovali zemeljski viri in bi se vsako leto obnovili, bi morali v tako imenovani ekološki dolg vsako leto vstopiti pet dni pozneje. To bi lahko dosegli, če bi se posvetili samo petim ključnim področjem: mestom, energiji, hrani, populaciji in planetu. Če bi na primer zmanjšali samo emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv za 50 odstotkov, bi se ekološki dolg premaknil za 93 dni, so izračunali v Global Footprint Networku. Če pa bi bile vse stavbe na svetu, tako bivalne kot industrijske, energetsko učinkovite in vezane na obnovljive vire, bi pridobili še najmanj 21 dni, menijo v organizaciji, v kateri so prepričani, da bi pridobili še dodatnih 15 dni, če bi polovico mesne prehrane zamenjali z vegansko.
KOLIKO ZEMELJ OZIROMA DRŽAV NAM ZADOSTUJE?
V omenjeni organizaciji so izračunali, koliko držav oziroma virov iz določenih držav bi bilo potrebno, da bi zadovoljili potrebe državljanov v enem letu. Najbolj potratni so Japonci, za svoje potrebe bi potrebovali 7,7 Japonske. Japonski sledi Italija, saj bi Italijani potrebovali 4,7 Italije za zadovoljitev vseh svojih potreb v enem letu. Švicarji bi potrebovali 4,6 Švice. Britancem bi v enem letu zadostovale štiri Velike Britanije. Kitajcem, ki so med narodi najbolj številčni, bi zadostovale 3,8 Kitajske, Nemci pa bi imeli vsega dovolj, če bi imeli tri Nemčije.
Prav tako so v organizaciji Global Footprint Network izračunali, koliko Zemelj bi denimo potrebovali po posameznih državah, če bi živeli tako, kot živijo danes državljani naštetih držav. Na tej lestvici krepko vodijo Združene države Amerike. Če bi vsi živeli tako, kot živijo prebivalci Združenih držav, bi potrebovali kar pet Zemelj, 4,1 Zemlje bi potrebovali, če bi imeli take potrebe po virih, kot jih imajo Avstralci. Če bi vsi na Zemlji imeli take potrebe po virih in bi hkrati enako onesnaževali kot Rusi, bi potrebovali 3,2 Zemlje. Nemški način porabe po vsem svetu bi zahteval tri Zemlje, 2,8 Zemlje bi bilo dovolj, če bi vsi živeli tako, kot živijo Švicarji ali Japonci. Najmanj bi bili potratni, če bi vsi živeli kot Indijci. Takrat bi bilo za potrebe človeštva dovolj 0,7 Zemlje. Pri čemer imamo samo eno in bi morali tudi zavoljo nas samih bolje skrbeti zanjo.
Vir: časnik Svet24 (torek, 30.07.2019, številka 173, letnik 7).
Prijazen pozdrav
ČLOVEŠTVO je postalo preveč požrešno in potratno kar zadeva naravne vire. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je človeštvo letos že izrabilo vse naravne vire, kolikor jih je naš planet zmožen pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Letošnji datum je najzgodnejši, odkar je Zemlja v začetku 70. let vstopila v tako imenovani ekološki dolg.
Populaciji našega planeta že dolgo ne zadostujejo več viri, ki jih proizvede Zemlja v enem letu. Pravzaprav bi za vse naše potrebe po zemeljskih resursih potrebovali že skoraj dve Zemlji oziroma 1,75 Zemlje, če smo natančni.
Ekološka poraba človeštva oziroma potrebe po zemeljskih virih se hitro povečujejo, kažejo pa se v obliki krčenja gozdov, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju, kar vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, so prepričani v Global Footprint Networku.
POTRATNA SLOVENIJA
Organizacija vsako leto izračuna, kdaj je kaka država izrabila vse naravne vire, ki so ji na voljo. Čeprav se nam zdi, da je Slovenija zelena država, da se obnašamo ekološko in vzdržno, je to mnenje daleč od resnice po izračunih zgoraj omenjene organizacije. Slovenija je namreč v ekološki dolg letos vstopila že 27. aprila. Lani smo v ekološki dolg vstopili 12. maja. Evropsko povprečje je 10. maj, pri čemer je Luksemburg v ekološki dolg vstopil že 16. februarja, najpozneje od vseh držav Evropske unije pa je v ekološki dolg vstopila Bolgarija.
Okoljski dolg ali okoljski in ekološki odtis je namreč izračun, ki je izražen v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Pri posameznih državah se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in površino naravnih ekosistemov, obenem pa se upoštevata tudi uvoz in izvoz surovin.
REŠITVE SO NA DLANI
"Imamo samo eno Zemljo in ne moremo se obnašati, kot da nam je na voljo ena Zemlja in tri četrt brez destruktivnih posledic," je ob razkritju datuma, ko je planet vstopil v ekološki dolg, povedal soustanovitelj Global Footprint Networka Mathis Wackernagel. V organizaciji so sicer prepričani, da ni vse izgubljeno in da lahko porabo virov ponovno spravimo na raven izpred štirih desetletij. Prepričani so celo, da bi človeštvu kljub tako številčni populaciji zadostovali viri zgolj "ene" Zemlje do leta 2050, pri čemer bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe. Da bi nam leta 2050 zadostovali zemeljski viri in bi se vsako leto obnovili, bi morali v tako imenovani ekološki dolg vsako leto vstopiti pet dni pozneje. To bi lahko dosegli, če bi se posvetili samo petim ključnim področjem: mestom, energiji, hrani, populaciji in planetu. Če bi na primer zmanjšali samo emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv za 50 odstotkov, bi se ekološki dolg premaknil za 93 dni, so izračunali v Global Footprint Networku. Če pa bi bile vse stavbe na svetu, tako bivalne kot industrijske, energetsko učinkovite in vezane na obnovljive vire, bi pridobili še najmanj 21 dni, menijo v organizaciji, v kateri so prepričani, da bi pridobili še dodatnih 15 dni, če bi polovico mesne prehrane zamenjali z vegansko.
KOLIKO ZEMELJ OZIROMA DRŽAV NAM ZADOSTUJE?
V omenjeni organizaciji so izračunali, koliko držav oziroma virov iz določenih držav bi bilo potrebno, da bi zadovoljili potrebe državljanov v enem letu. Najbolj potratni so Japonci, za svoje potrebe bi potrebovali 7,7 Japonske. Japonski sledi Italija, saj bi Italijani potrebovali 4,7 Italije za zadovoljitev vseh svojih potreb v enem letu. Švicarji bi potrebovali 4,6 Švice. Britancem bi v enem letu zadostovale štiri Velike Britanije. Kitajcem, ki so med narodi najbolj številčni, bi zadostovale 3,8 Kitajske, Nemci pa bi imeli vsega dovolj, če bi imeli tri Nemčije.
Prav tako so v organizaciji Global Footprint Network izračunali, koliko Zemelj bi denimo potrebovali po posameznih državah, če bi živeli tako, kot živijo danes državljani naštetih držav. Na tej lestvici krepko vodijo Združene države Amerike. Če bi vsi živeli tako, kot živijo prebivalci Združenih držav, bi potrebovali kar pet Zemelj, 4,1 Zemlje bi potrebovali, če bi imeli take potrebe po virih, kot jih imajo Avstralci. Če bi vsi na Zemlji imeli take potrebe po virih in bi hkrati enako onesnaževali kot Rusi, bi potrebovali 3,2 Zemlje. Nemški način porabe po vsem svetu bi zahteval tri Zemlje, 2,8 Zemlje bi bilo dovolj, če bi vsi živeli tako, kot živijo Švicarji ali Japonci. Najmanj bi bili potratni, če bi vsi živeli kot Indijci. Takrat bi bilo za potrebe človeštva dovolj 0,7 Zemlje. Pri čemer imamo samo eno in bi morali tudi zavoljo nas samih bolje skrbeti zanjo.
Vir: časnik Svet24 (torek, 30.07.2019, številka 173, letnik 7).
Prijazen pozdrav
sobota, 27. julij 2019
Poletna tema malo drugače
Nekateri se veselijo poletne vročine, drugim povzroča težave, ogroža zdravje, gospodarstvu prinaša izgube zaradi zmanjšane storilnosti. Tudi tokrat med vročinskim valom temperatura v naših krajih ni segla rekordno visoko, kot je na primer v Franciji.
Podnebne projekcije kažejo, da bodo vreme kot vsakodnevno pojavno obliko podnebja v prihodnje še pogosteje spremljali neprijetni ali celo nevarni dogodki. In že smo pri temi podnebnih sprememb. Pogosto jih omenjamo v povezavi s temperaturnimi ali padavinskimi rekordi, saj rekordi vedno pritegnejo pozornost, a včasih tudi zaporedje dogodkov, ki samostojno niti ne bi bili nevarni, vodi v katastrofo.
Pogosto naletimo na izpostavljanje črne slike bodočih podnebnih razmer in pretiravanja brez trdne znanstvene osnove. Pri iskanju nazorne predstave, kakšno bo podnebje, srečamo slikovite primerjave, ki naj bi kazale, kako bo v naših krajih postalo podobno podnebju krajem veliko bližje ekvatorju. Take primerjave so privlačne, vendar skrivajo preveč poenostavitev. Narejene so z dobrim namenom, vendar daleč od korektnosti. Sprašujem se, zakaj je medijsko bolj zanimiva tuja študija kot skrbno in strokovno korektno pripravljeni izsledki domačih strokovnjakov.
V začetni fazi ozaveščanja o podnebnih spremembah so se politiki in nevladne organizacije skoraj izključno usmerili v potrebo po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, torej k blaženju podnebnih sprememb. Prilagajanje na podnebne spremembe, ki se že dogajajo in jih podatki potrjujejo, sprva skoraj ni bilo omenjeno. Menda zato, ker bi s tem ogrozili prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Večina nevladnih organizacij še danes izpostavlja predvsem blaženje podnebnih sprememb. V preteklosti smo slišali tudi izjave, da je najboljše prilagajanje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, s tem smo verjetno zamudili precej dragocenega časa, v katerem bi že lahko sprejemali ukrepe za prilagajanje, pa tega nismo. Dragoceni čas smo izgubljali na področju raziskav, saj spremembe podnebja vplivajo na skoraj vse, veliko je medsebojnih povezav in vplivov, ki jih še ne poznamo dovolj dobro, pa bi jih morali, če se želimo učinkovito prilagoditi na spremenjeno podnebje. Prilagajanje je nujnost. Za to, da bo učinkovito, potrebujemo znanje, informacije, povezovanje novih spoznanj in tradicionalnega vedenja, predvsem pa širok interdisciplinarni zorni kot.
So svetovni voditelji za zmanjševanje izpustov res naredili vse, kar bi morali? So vse alternative za zmanjševanje izpustov res dobro premišljene? Spomnimo se napak v prvih generacijah biogoriv, pomislimo na veliko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča pridobivanje redkih surovin, ki so nujno potrebne za baterije in pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Spomnimo se na dvoličnost selitve industrije iz Evrope, da bi doma zmanjšali obremenjevanje okolja in izpuste ter povečali dobiček z izkoriščanjem cenene delovne sile. Se zavedamo, da so zaradi pretiranega izlova rib morja že skoraj izropana? Kaj pa obljube svetovnih politikov o zmanjšanju izpustov, ki potem v praksi do zdaj še niso zaživele?
Ponuditi moramo sprejemljive alternative, ljudem in gospodarstvu dati možnost, da se prilagodijo, vlagati v znanost in tehnologijo, da bomo lahko prijaznejši do okolja, v katerem živimo. Spreminjati vrednote in zagotavljati kakovost življenja na trajnosten način.
Naraščanje svetovnega prebivalstva in hlastanje po dobičku vodita v vse večje krčenje naravnega okolja in vse večje koriščenje naravnih virov. Na svetovni ravni porabimo več, kot je obnovitvena zmogljivost planeta. Ogrožamo našo civilizacijo, rastlinsko in živalsko pestrost.
Avtorica članka: gospa Tanja Cegnar.
Vir: časnik Slovenske novice (petek, 26.07.2019, številka 199, letnik XXIX).
Prijazen pozdrav
Podnebne projekcije kažejo, da bodo vreme kot vsakodnevno pojavno obliko podnebja v prihodnje še pogosteje spremljali neprijetni ali celo nevarni dogodki. In že smo pri temi podnebnih sprememb. Pogosto jih omenjamo v povezavi s temperaturnimi ali padavinskimi rekordi, saj rekordi vedno pritegnejo pozornost, a včasih tudi zaporedje dogodkov, ki samostojno niti ne bi bili nevarni, vodi v katastrofo.
Pogosto naletimo na izpostavljanje črne slike bodočih podnebnih razmer in pretiravanja brez trdne znanstvene osnove. Pri iskanju nazorne predstave, kakšno bo podnebje, srečamo slikovite primerjave, ki naj bi kazale, kako bo v naših krajih postalo podobno podnebju krajem veliko bližje ekvatorju. Take primerjave so privlačne, vendar skrivajo preveč poenostavitev. Narejene so z dobrim namenom, vendar daleč od korektnosti. Sprašujem se, zakaj je medijsko bolj zanimiva tuja študija kot skrbno in strokovno korektno pripravljeni izsledki domačih strokovnjakov.
V začetni fazi ozaveščanja o podnebnih spremembah so se politiki in nevladne organizacije skoraj izključno usmerili v potrebo po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, torej k blaženju podnebnih sprememb. Prilagajanje na podnebne spremembe, ki se že dogajajo in jih podatki potrjujejo, sprva skoraj ni bilo omenjeno. Menda zato, ker bi s tem ogrozili prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Večina nevladnih organizacij še danes izpostavlja predvsem blaženje podnebnih sprememb. V preteklosti smo slišali tudi izjave, da je najboljše prilagajanje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, s tem smo verjetno zamudili precej dragocenega časa, v katerem bi že lahko sprejemali ukrepe za prilagajanje, pa tega nismo. Dragoceni čas smo izgubljali na področju raziskav, saj spremembe podnebja vplivajo na skoraj vse, veliko je medsebojnih povezav in vplivov, ki jih še ne poznamo dovolj dobro, pa bi jih morali, če se želimo učinkovito prilagoditi na spremenjeno podnebje. Prilagajanje je nujnost. Za to, da bo učinkovito, potrebujemo znanje, informacije, povezovanje novih spoznanj in tradicionalnega vedenja, predvsem pa širok interdisciplinarni zorni kot.
So svetovni voditelji za zmanjševanje izpustov res naredili vse, kar bi morali? So vse alternative za zmanjševanje izpustov res dobro premišljene? Spomnimo se napak v prvih generacijah biogoriv, pomislimo na veliko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča pridobivanje redkih surovin, ki so nujno potrebne za baterije in pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Spomnimo se na dvoličnost selitve industrije iz Evrope, da bi doma zmanjšali obremenjevanje okolja in izpuste ter povečali dobiček z izkoriščanjem cenene delovne sile. Se zavedamo, da so zaradi pretiranega izlova rib morja že skoraj izropana? Kaj pa obljube svetovnih politikov o zmanjšanju izpustov, ki potem v praksi do zdaj še niso zaživele?
Ponuditi moramo sprejemljive alternative, ljudem in gospodarstvu dati možnost, da se prilagodijo, vlagati v znanost in tehnologijo, da bomo lahko prijaznejši do okolja, v katerem živimo. Spreminjati vrednote in zagotavljati kakovost življenja na trajnosten način.
Naraščanje svetovnega prebivalstva in hlastanje po dobičku vodita v vse večje krčenje naravnega okolja in vse večje koriščenje naravnih virov. Na svetovni ravni porabimo več, kot je obnovitvena zmogljivost planeta. Ogrožamo našo civilizacijo, rastlinsko in živalsko pestrost.
Avtorica članka: gospa Tanja Cegnar.
Vir: časnik Slovenske novice (petek, 26.07.2019, številka 199, letnik XXIX).
Prijazen pozdrav
petek, 26. julij 2019
Vročina, prižgani alarmi in pogrešane osebe
KOT V APOKALIPSI - Poročila o vročini po Evropi se berejo kot začetek konca.
MILIJONI LJUDI v zahodni Evropi so se tudi včeraj dušili v izjemni vročini. Dosedanje rekorde so že v sredo podrli v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V belgijskem Liegu so namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.
Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu.
Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj. V Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnih 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila noč na četrtek verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Danes bodo Francozi končno dočakali osvežitev. Še posebej je bodo verjetno veseli v Parizu, kjer morajo prebivalci poleg pregretih stanovanj trpeti tudi zadušljive temperature v metroju, kjer ni klimatskih naprav.
VROČE TUDI SEVERNEJE
Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord. Podobne temperature so zabeležili tudi včeraj. V Nemčiji so doslej v rekah oziroma jezerih umrli štirje ljudje, niso pa doslej zabeležili smrtnih žrtev zaradi vročine.
Tudi na Nizozemskem se kuhajo. Na vzhodu te države so včeraj namerili 40 stopinj Celzija.
Vroče je tudi na Otoku. Velika Britanija je včeraj podrla dosedanji julijski temperaturni rekord, ki je znašal 36,7 stopinje Celzija, morda pa bo danes presegel celo absolutnega, ki je 38,5 stopinje Celzija, navaja britanski vremenski urad. V Londonu medtem policija išče tri ljudi, ki jih pogrešajo po kopanju v Temzi.
ŠPANIJA SE ŽE OHLAJA
V petih italijanskih mestih - Bolzanu, Brescii, Firencah, Perugii in Torinu - so oblasti zaradi vročine dvignile stopnjo preplaha na tretjo. Vročina pesti tudi dele Luksemburga in Švice.
V Španiji so se medtem temperature začele zniževati in približevati običajnim vrednostim za ta letni čas. Le v šestih od 50 območij v državi še velja oranžni alarm, navajajo španski vremenoslovci.
Ob tokratnem vročinskem valu strokovnjaki znova opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Reviji Nature in Nature Geoscience sta v sredo objavili študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
SKRB VZBUJAJOČE - Reviji Nature in Nature Geoscience sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
Vir: časnik Svet24 (petek, 26.07.2019, številka 170, letnik 7).
Prijazen pozdrav
MILIJONI LJUDI v zahodni Evropi so se tudi včeraj dušili v izjemni vročini. Dosedanje rekorde so že v sredo podrli v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V belgijskem Liegu so namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.
Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu.
Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj. V Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnih 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila noč na četrtek verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Danes bodo Francozi končno dočakali osvežitev. Še posebej je bodo verjetno veseli v Parizu, kjer morajo prebivalci poleg pregretih stanovanj trpeti tudi zadušljive temperature v metroju, kjer ni klimatskih naprav.
VROČE TUDI SEVERNEJE
Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord. Podobne temperature so zabeležili tudi včeraj. V Nemčiji so doslej v rekah oziroma jezerih umrli štirje ljudje, niso pa doslej zabeležili smrtnih žrtev zaradi vročine.
Tudi na Nizozemskem se kuhajo. Na vzhodu te države so včeraj namerili 40 stopinj Celzija.
Vroče je tudi na Otoku. Velika Britanija je včeraj podrla dosedanji julijski temperaturni rekord, ki je znašal 36,7 stopinje Celzija, morda pa bo danes presegel celo absolutnega, ki je 38,5 stopinje Celzija, navaja britanski vremenski urad. V Londonu medtem policija išče tri ljudi, ki jih pogrešajo po kopanju v Temzi.
ŠPANIJA SE ŽE OHLAJA
V petih italijanskih mestih - Bolzanu, Brescii, Firencah, Perugii in Torinu - so oblasti zaradi vročine dvignile stopnjo preplaha na tretjo. Vročina pesti tudi dele Luksemburga in Švice.
V Španiji so se medtem temperature začele zniževati in približevati običajnim vrednostim za ta letni čas. Le v šestih od 50 območij v državi še velja oranžni alarm, navajajo španski vremenoslovci.
Ob tokratnem vročinskem valu strokovnjaki znova opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Reviji Nature in Nature Geoscience sta v sredo objavili študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
SKRB VZBUJAJOČE - Reviji Nature in Nature Geoscience sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
Vir: časnik Svet24 (petek, 26.07.2019, številka 170, letnik 7).
Prijazen pozdrav
četrtek, 25. julij 2019
Letošnje poletje med petimi najtoplejšimi
PRVE ANALIZE - Že pred koncem meseca julija je jasno, da izstopa.
VREMENOSLOVCI po preteku dobre polovice meteorološkega poletja ocenjujejo, da bo letošnje poletje skoraj zanesljivo med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih.
Poletja 2003, ki je bilo daleč najtoplejše doslej, pa po vsej verjetnosti ne bomo presegli. Možnost za to je po oceni Agencije RS za okolje (Arso) za zdaj okoli triodstotna.
Letošnje poletje je po navedbah Arsa že do zdaj postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981-2010. Vročih dni z najvišjo temperaturo zraka nad 30 stopinj Celzija so letos po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30. Do konca avgusta pa lahko po nižinah računamo še na kakšnih 10 do 20 vročih dni.
PADAJO REKORDI
Medtem ko so v zadnjih 20 letih v Sloveniji poletja z več kot 20 vročimi dnevi pogosta - poletje 2003 je postreglo celo z okoli 40 ali 50 vročimi dnevi, krajevno jih je bilo na Primorskem nad 70 -, pa so pred nekaj desetletji po nižinah v običajnem poletju našteli le okoli 10 vročih dni.
Letošnji junij je za okoli štiri stopinje Celzija odstopal od dolgoletnega povprečja in bil praktično izenačen z rekordno toplim junijem 2003. Za julij glede na dosedanje meritve in vremensko napoved do konca meseca pa Arso predvideva, da bo na državni ravni okoli 1,4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
NASLEDNJI MESEC
Temperaturni odklon okoli 1,5 stopinje Celzija glede na obdobje 1981-2010 pričakujejo tudi za avgust. Ob tem opozarjajo, da se je avgusta od 70. let prejšnjega stoletja temperatura dvignila za okoli 2,5 stopinje Celzija. Najtoplejših 13 avgustov v obdobju 1961-2018 pa najdemo po letu 1991.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 25.07.2019, številka 169, letnik 7).
Prijazen pozdrav
VREMENOSLOVCI po preteku dobre polovice meteorološkega poletja ocenjujejo, da bo letošnje poletje skoraj zanesljivo med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih.
Poletja 2003, ki je bilo daleč najtoplejše doslej, pa po vsej verjetnosti ne bomo presegli. Možnost za to je po oceni Agencije RS za okolje (Arso) za zdaj okoli triodstotna.
Letošnje poletje je po navedbah Arsa že do zdaj postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981-2010. Vročih dni z najvišjo temperaturo zraka nad 30 stopinj Celzija so letos po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30. Do konca avgusta pa lahko po nižinah računamo še na kakšnih 10 do 20 vročih dni.
PADAJO REKORDI
Medtem ko so v zadnjih 20 letih v Sloveniji poletja z več kot 20 vročimi dnevi pogosta - poletje 2003 je postreglo celo z okoli 40 ali 50 vročimi dnevi, krajevno jih je bilo na Primorskem nad 70 -, pa so pred nekaj desetletji po nižinah v običajnem poletju našteli le okoli 10 vročih dni.
Letošnji junij je za okoli štiri stopinje Celzija odstopal od dolgoletnega povprečja in bil praktično izenačen z rekordno toplim junijem 2003. Za julij glede na dosedanje meritve in vremensko napoved do konca meseca pa Arso predvideva, da bo na državni ravni okoli 1,4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
NASLEDNJI MESEC
Temperaturni odklon okoli 1,5 stopinje Celzija glede na obdobje 1981-2010 pričakujejo tudi za avgust. Ob tem opozarjajo, da se je avgusta od 70. let prejšnjega stoletja temperatura dvignila za okoli 2,5 stopinje Celzija. Najtoplejših 13 avgustov v obdobju 1961-2018 pa najdemo po letu 1991.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 25.07.2019, številka 169, letnik 7).
Prijazen pozdrav