Nekateri se veselijo poletne vročine, drugim povzroča težave, ogroža zdravje, gospodarstvu prinaša izgube zaradi zmanjšane storilnosti. Tudi tokrat med vročinskim valom temperatura v naših krajih ni segla rekordno visoko, kot je na primer v Franciji.
Podnebne projekcije kažejo, da bodo vreme kot vsakodnevno pojavno obliko podnebja v prihodnje še pogosteje spremljali neprijetni ali celo nevarni dogodki. In že smo pri temi podnebnih sprememb. Pogosto jih omenjamo v povezavi s temperaturnimi ali padavinskimi rekordi, saj rekordi vedno pritegnejo pozornost, a včasih tudi zaporedje dogodkov, ki samostojno niti ne bi bili nevarni, vodi v katastrofo.
Pogosto naletimo na izpostavljanje črne slike bodočih podnebnih razmer in pretiravanja brez trdne znanstvene osnove. Pri iskanju nazorne predstave, kakšno bo podnebje, srečamo slikovite primerjave, ki naj bi kazale, kako bo v naših krajih postalo podobno podnebju krajem veliko bližje ekvatorju. Take primerjave so privlačne, vendar skrivajo preveč poenostavitev. Narejene so z dobrim namenom, vendar daleč od korektnosti. Sprašujem se, zakaj je medijsko bolj zanimiva tuja študija kot skrbno in strokovno korektno pripravljeni izsledki domačih strokovnjakov.
V začetni fazi ozaveščanja o podnebnih spremembah so se politiki in nevladne organizacije skoraj izključno usmerili v potrebo po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, torej k blaženju podnebnih sprememb. Prilagajanje na podnebne spremembe, ki se že dogajajo in jih podatki potrjujejo, sprva skoraj ni bilo omenjeno. Menda zato, ker bi s tem ogrozili prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Večina nevladnih organizacij še danes izpostavlja predvsem blaženje podnebnih sprememb. V preteklosti smo slišali tudi izjave, da je najboljše prilagajanje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, s tem smo verjetno zamudili precej dragocenega časa, v katerem bi že lahko sprejemali ukrepe za prilagajanje, pa tega nismo. Dragoceni čas smo izgubljali na področju raziskav, saj spremembe podnebja vplivajo na skoraj vse, veliko je medsebojnih povezav in vplivov, ki jih še ne poznamo dovolj dobro, pa bi jih morali, če se želimo učinkovito prilagoditi na spremenjeno podnebje. Prilagajanje je nujnost. Za to, da bo učinkovito, potrebujemo znanje, informacije, povezovanje novih spoznanj in tradicionalnega vedenja, predvsem pa širok interdisciplinarni zorni kot.
So svetovni voditelji za zmanjševanje izpustov res naredili vse, kar bi morali? So vse alternative za zmanjševanje izpustov res dobro premišljene? Spomnimo se napak v prvih generacijah biogoriv, pomislimo na veliko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča pridobivanje redkih surovin, ki so nujno potrebne za baterije in pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Spomnimo se na dvoličnost selitve industrije iz Evrope, da bi doma zmanjšali obremenjevanje okolja in izpuste ter povečali dobiček z izkoriščanjem cenene delovne sile. Se zavedamo, da so zaradi pretiranega izlova rib morja že skoraj izropana? Kaj pa obljube svetovnih politikov o zmanjšanju izpustov, ki potem v praksi do zdaj še niso zaživele?
Ponuditi moramo sprejemljive alternative, ljudem in gospodarstvu dati možnost, da se prilagodijo, vlagati v znanost in tehnologijo, da bomo lahko prijaznejši do okolja, v katerem živimo. Spreminjati vrednote in zagotavljati kakovost življenja na trajnosten način.
Naraščanje svetovnega prebivalstva in hlastanje po dobičku vodita v vse večje krčenje naravnega okolja in vse večje koriščenje naravnih virov. Na svetovni ravni porabimo več, kot je obnovitvena zmogljivost planeta. Ogrožamo našo civilizacijo, rastlinsko in živalsko pestrost.
Avtorica članka: gospa Tanja Cegnar.
Vir: časnik Slovenske novice (petek, 26.07.2019, številka 199, letnik XXIX).
Prijazen pozdrav
sobota, 27. julij 2019
petek, 26. julij 2019
Vročina, prižgani alarmi in pogrešane osebe
KOT V APOKALIPSI - Poročila o vročini po Evropi se berejo kot začetek konca.
MILIJONI LJUDI v zahodni Evropi so se tudi včeraj dušili v izjemni vročini. Dosedanje rekorde so že v sredo podrli v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V belgijskem Liegu so namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.
Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu.
Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj. V Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnih 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila noč na četrtek verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Danes bodo Francozi končno dočakali osvežitev. Še posebej je bodo verjetno veseli v Parizu, kjer morajo prebivalci poleg pregretih stanovanj trpeti tudi zadušljive temperature v metroju, kjer ni klimatskih naprav.
VROČE TUDI SEVERNEJE
Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord. Podobne temperature so zabeležili tudi včeraj. V Nemčiji so doslej v rekah oziroma jezerih umrli štirje ljudje, niso pa doslej zabeležili smrtnih žrtev zaradi vročine.
Tudi na Nizozemskem se kuhajo. Na vzhodu te države so včeraj namerili 40 stopinj Celzija.
Vroče je tudi na Otoku. Velika Britanija je včeraj podrla dosedanji julijski temperaturni rekord, ki je znašal 36,7 stopinje Celzija, morda pa bo danes presegel celo absolutnega, ki je 38,5 stopinje Celzija, navaja britanski vremenski urad. V Londonu medtem policija išče tri ljudi, ki jih pogrešajo po kopanju v Temzi.
ŠPANIJA SE ŽE OHLAJA
V petih italijanskih mestih - Bolzanu, Brescii, Firencah, Perugii in Torinu - so oblasti zaradi vročine dvignile stopnjo preplaha na tretjo. Vročina pesti tudi dele Luksemburga in Švice.
V Španiji so se medtem temperature začele zniževati in približevati običajnim vrednostim za ta letni čas. Le v šestih od 50 območij v državi še velja oranžni alarm, navajajo španski vremenoslovci.
Ob tokratnem vročinskem valu strokovnjaki znova opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Reviji Nature in Nature Geoscience sta v sredo objavili študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
SKRB VZBUJAJOČE - Reviji Nature in Nature Geoscience sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
Vir: časnik Svet24 (petek, 26.07.2019, številka 170, letnik 7).
Prijazen pozdrav
MILIJONI LJUDI v zahodni Evropi so se tudi včeraj dušili v izjemni vročini. Dosedanje rekorde so že v sredo podrli v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V belgijskem Liegu so namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.
Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu.
Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj. V Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnih 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila noč na četrtek verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Danes bodo Francozi končno dočakali osvežitev. Še posebej je bodo verjetno veseli v Parizu, kjer morajo prebivalci poleg pregretih stanovanj trpeti tudi zadušljive temperature v metroju, kjer ni klimatskih naprav.
VROČE TUDI SEVERNEJE
Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord. Podobne temperature so zabeležili tudi včeraj. V Nemčiji so doslej v rekah oziroma jezerih umrli štirje ljudje, niso pa doslej zabeležili smrtnih žrtev zaradi vročine.
Tudi na Nizozemskem se kuhajo. Na vzhodu te države so včeraj namerili 40 stopinj Celzija.
Vroče je tudi na Otoku. Velika Britanija je včeraj podrla dosedanji julijski temperaturni rekord, ki je znašal 36,7 stopinje Celzija, morda pa bo danes presegel celo absolutnega, ki je 38,5 stopinje Celzija, navaja britanski vremenski urad. V Londonu medtem policija išče tri ljudi, ki jih pogrešajo po kopanju v Temzi.
ŠPANIJA SE ŽE OHLAJA
V petih italijanskih mestih - Bolzanu, Brescii, Firencah, Perugii in Torinu - so oblasti zaradi vročine dvignile stopnjo preplaha na tretjo. Vročina pesti tudi dele Luksemburga in Švice.
V Španiji so se medtem temperature začele zniževati in približevati običajnim vrednostim za ta letni čas. Le v šestih od 50 območij v državi še velja oranžni alarm, navajajo španski vremenoslovci.
Ob tokratnem vročinskem valu strokovnjaki znova opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Reviji Nature in Nature Geoscience sta v sredo objavili študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
SKRB VZBUJAJOČE - Reviji Nature in Nature Geoscience sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
Vir: časnik Svet24 (petek, 26.07.2019, številka 170, letnik 7).
Prijazen pozdrav
četrtek, 25. julij 2019
Letošnje poletje med petimi najtoplejšimi
PRVE ANALIZE - Že pred koncem meseca julija je jasno, da izstopa.
VREMENOSLOVCI po preteku dobre polovice meteorološkega poletja ocenjujejo, da bo letošnje poletje skoraj zanesljivo med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih.
Poletja 2003, ki je bilo daleč najtoplejše doslej, pa po vsej verjetnosti ne bomo presegli. Možnost za to je po oceni Agencije RS za okolje (Arso) za zdaj okoli triodstotna.
Letošnje poletje je po navedbah Arsa že do zdaj postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981-2010. Vročih dni z najvišjo temperaturo zraka nad 30 stopinj Celzija so letos po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30. Do konca avgusta pa lahko po nižinah računamo še na kakšnih 10 do 20 vročih dni.
PADAJO REKORDI
Medtem ko so v zadnjih 20 letih v Sloveniji poletja z več kot 20 vročimi dnevi pogosta - poletje 2003 je postreglo celo z okoli 40 ali 50 vročimi dnevi, krajevno jih je bilo na Primorskem nad 70 -, pa so pred nekaj desetletji po nižinah v običajnem poletju našteli le okoli 10 vročih dni.
Letošnji junij je za okoli štiri stopinje Celzija odstopal od dolgoletnega povprečja in bil praktično izenačen z rekordno toplim junijem 2003. Za julij glede na dosedanje meritve in vremensko napoved do konca meseca pa Arso predvideva, da bo na državni ravni okoli 1,4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
NASLEDNJI MESEC
Temperaturni odklon okoli 1,5 stopinje Celzija glede na obdobje 1981-2010 pričakujejo tudi za avgust. Ob tem opozarjajo, da se je avgusta od 70. let prejšnjega stoletja temperatura dvignila za okoli 2,5 stopinje Celzija. Najtoplejših 13 avgustov v obdobju 1961-2018 pa najdemo po letu 1991.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 25.07.2019, številka 169, letnik 7).
Prijazen pozdrav
VREMENOSLOVCI po preteku dobre polovice meteorološkega poletja ocenjujejo, da bo letošnje poletje skoraj zanesljivo med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih.
Poletja 2003, ki je bilo daleč najtoplejše doslej, pa po vsej verjetnosti ne bomo presegli. Možnost za to je po oceni Agencije RS za okolje (Arso) za zdaj okoli triodstotna.
Letošnje poletje je po navedbah Arsa že do zdaj postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981-2010. Vročih dni z najvišjo temperaturo zraka nad 30 stopinj Celzija so letos po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30. Do konca avgusta pa lahko po nižinah računamo še na kakšnih 10 do 20 vročih dni.
PADAJO REKORDI
Medtem ko so v zadnjih 20 letih v Sloveniji poletja z več kot 20 vročimi dnevi pogosta - poletje 2003 je postreglo celo z okoli 40 ali 50 vročimi dnevi, krajevno jih je bilo na Primorskem nad 70 -, pa so pred nekaj desetletji po nižinah v običajnem poletju našteli le okoli 10 vročih dni.
Letošnji junij je za okoli štiri stopinje Celzija odstopal od dolgoletnega povprečja in bil praktično izenačen z rekordno toplim junijem 2003. Za julij glede na dosedanje meritve in vremensko napoved do konca meseca pa Arso predvideva, da bo na državni ravni okoli 1,4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
NASLEDNJI MESEC
Temperaturni odklon okoli 1,5 stopinje Celzija glede na obdobje 1981-2010 pričakujejo tudi za avgust. Ob tem opozarjajo, da se je avgusta od 70. let prejšnjega stoletja temperatura dvignila za okoli 2,5 stopinje Celzija. Najtoplejših 13 avgustov v obdobju 1961-2018 pa najdemo po letu 1991.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 25.07.2019, številka 169, letnik 7).
Prijazen pozdrav
torek, 23. julij 2019
Preverjamo: so bila poletja nekoč res precej bolj mila, kot so danes?
VROČI DNEVI - Smo v osemdesetih in devetdesetih tudi imeli take temperature?
SLOVENCI se sprašujemo, zakaj dandanes toliko težje prenašamo poletja, saj smo včasih preživeli celo brez klime, kar zdaj skoraj več ne gre.
Zato smo s pomočjo statistike Agencije RS za okolje (Arso) preverjali, zakaj so junij, julij in avgust dandanes tako neznosni in si jih brez pripomočkov za ohlajanje zraka ne znamo predstavljati.
"Pa kaj je z nami?! Včasih je bilo tudi vroče in smo preživeli brez klim v avtih in notranjosti. Dovolj sta bili senca in hladna pijača, morda kakšen ventilator in klobuk za na sonce. Danes pa, kot da bi se naše telo razvadilo in ne prenese več takih poletij," se glasi eden od komentarjev na družbenih omrežjih, kjer trenutno poteka živahna razprava o Slovencih, razvajenih s klimami. Pa smo res?
KAJ JE KRIVO
Odgovor, ali so se spremenila poletja, ali mi, smo poskušali najti v primerjavi statistik poletij nekoč in danes. "Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih dvig znaša okoli 2,5 stopinje. Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja med letoma 1981 in 2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990," so povedali na Arsu.
Vključno z lanskim letom smo imeli tako štiri zaporedna nadpovprečno topla poletja. "Višjo temperaturo od dolgoletnega povprečja, ponovno govorimo o obdobju med letoma 1981 in 2010, smo beležili v prav vseh treh mesecih. Lanski avgust je denimo izstopal, ker je bila temperatura na večini vremenskih postaj okoli dve stopinji nad dolgoletnim povprečjem. Tudi brez izjemne vročine je bilo poletje ponekod na Gorenjskem in Primorskem četrto, drugod pa peto do sedmo najtoplejše v zadnjih 60 letih.
Število vročih dni (najvišja temperatura višja od 30 stopinj Celzija) je bilo precej nad dolgoletnim povprečjem: po nižinah Primorske jih je bilo okoli 50, po nižinah v notranjosti okoli 30, kar je sicer značilno za najbolj vroče dele Primorske.
DALJŠI VROČINSKI VALOVI
Tudi leto poprej, v letu 2017, je bilo število vročih dni - ko temperatura zraka preseže 30 stopinj - po večini v nižinah med 18 in 48 dni ali v grobem dvakrat toliko, kot znaša dolgoletno povprečje med letoma 1981 in 2010. Na Goriškem je bilo denimo leta 2017 število takih dni 48, dolgoletno povprečje pa je sicer tam znašalo "samo" 28 dni. Tudi v drugih mestih je bilo število dni z visokimi temperaturami za okoli pol višje od dolgoletnega povprečja.
Iz statistike torej sledi, da se je temperatura v naši deželi dvignila, "kar se odraža tudi z intenzivnejšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, med katerimi smo v Sloveniji opazili večjo umrljivost", so dejali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povedali so še, da je v letu 2015 v obdobju vročinskih valov umrlo 137 (ali 7 odstotkov) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju.
KAJ NAS ČAKA
Zato v teh dneh, ko bomo izpostavljeni novemu vročinskemu valu, previdnost ne bo odveč. "Najbolj vroče bo od jutri do petka, ko bodo po nižinah osrednje in zahodne Slovenije temperature okoli 35 stopinj, tudi noči ne bodo tako sveže, kot so bile do zdaj. Le v vzhodni Sloveniji izrazite vročine ne pričakujemo. Tudi noči ne bodo tako sveže kot so bile zadnje dni," so napovedali na Arsu.
Zanimivost - NEKOČ IN LETOS
Arso je povedal, da leta 1978 v Ljubljani sploh ni bilo vročih dni, leta 2003 pa jih je bilo 52. "Letos smo jih za zdaj našteli 19," so nam sporočili z agencije.
Vir: časnik Svet24 (torek, 23.07.2019, številka 167, letnik 7).
Prijazen pozdrav
SLOVENCI se sprašujemo, zakaj dandanes toliko težje prenašamo poletja, saj smo včasih preživeli celo brez klime, kar zdaj skoraj več ne gre.
Zato smo s pomočjo statistike Agencije RS za okolje (Arso) preverjali, zakaj so junij, julij in avgust dandanes tako neznosni in si jih brez pripomočkov za ohlajanje zraka ne znamo predstavljati.
"Pa kaj je z nami?! Včasih je bilo tudi vroče in smo preživeli brez klim v avtih in notranjosti. Dovolj sta bili senca in hladna pijača, morda kakšen ventilator in klobuk za na sonce. Danes pa, kot da bi se naše telo razvadilo in ne prenese več takih poletij," se glasi eden od komentarjev na družbenih omrežjih, kjer trenutno poteka živahna razprava o Slovencih, razvajenih s klimami. Pa smo res?
KAJ JE KRIVO
Odgovor, ali so se spremenila poletja, ali mi, smo poskušali najti v primerjavi statistik poletij nekoč in danes. "Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih dvig znaša okoli 2,5 stopinje. Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja med letoma 1981 in 2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990," so povedali na Arsu.
Vključno z lanskim letom smo imeli tako štiri zaporedna nadpovprečno topla poletja. "Višjo temperaturo od dolgoletnega povprečja, ponovno govorimo o obdobju med letoma 1981 in 2010, smo beležili v prav vseh treh mesecih. Lanski avgust je denimo izstopal, ker je bila temperatura na večini vremenskih postaj okoli dve stopinji nad dolgoletnim povprečjem. Tudi brez izjemne vročine je bilo poletje ponekod na Gorenjskem in Primorskem četrto, drugod pa peto do sedmo najtoplejše v zadnjih 60 letih.
Število vročih dni (najvišja temperatura višja od 30 stopinj Celzija) je bilo precej nad dolgoletnim povprečjem: po nižinah Primorske jih je bilo okoli 50, po nižinah v notranjosti okoli 30, kar je sicer značilno za najbolj vroče dele Primorske.
DALJŠI VROČINSKI VALOVI
Tudi leto poprej, v letu 2017, je bilo število vročih dni - ko temperatura zraka preseže 30 stopinj - po večini v nižinah med 18 in 48 dni ali v grobem dvakrat toliko, kot znaša dolgoletno povprečje med letoma 1981 in 2010. Na Goriškem je bilo denimo leta 2017 število takih dni 48, dolgoletno povprečje pa je sicer tam znašalo "samo" 28 dni. Tudi v drugih mestih je bilo število dni z visokimi temperaturami za okoli pol višje od dolgoletnega povprečja.
Iz statistike torej sledi, da se je temperatura v naši deželi dvignila, "kar se odraža tudi z intenzivnejšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, med katerimi smo v Sloveniji opazili večjo umrljivost", so dejali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povedali so še, da je v letu 2015 v obdobju vročinskih valov umrlo 137 (ali 7 odstotkov) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju.
KAJ NAS ČAKA
Zato v teh dneh, ko bomo izpostavljeni novemu vročinskemu valu, previdnost ne bo odveč. "Najbolj vroče bo od jutri do petka, ko bodo po nižinah osrednje in zahodne Slovenije temperature okoli 35 stopinj, tudi noči ne bodo tako sveže, kot so bile do zdaj. Le v vzhodni Sloveniji izrazite vročine ne pričakujemo. Tudi noči ne bodo tako sveže kot so bile zadnje dni," so napovedali na Arsu.
Zanimivost - NEKOČ IN LETOS
Arso je povedal, da leta 1978 v Ljubljani sploh ni bilo vročih dni, leta 2003 pa jih je bilo 52. "Letos smo jih za zdaj našteli 19," so nam sporočili z agencije.
Vir: časnik Svet24 (torek, 23.07.2019, številka 167, letnik 7).
Prijazen pozdrav
sobota, 20. julij 2019
Letošnji junij globalno najbolj vroč
Ugotovitve ameriških podnebnih strokovnjakov.
Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih v četrtek objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Amerike nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu. Bil je tudi 414. zaporedni mesec in 43. zaporedni junij, odkar so globalne temperature nadpovprečne, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Vir: časnik Svet24 (sobota, 20.07.2019, številka 165, letnik 7).
Prijazen pozdrav
Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih v četrtek objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Amerike nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu. Bil je tudi 414. zaporedni mesec in 43. zaporedni junij, odkar so globalne temperature nadpovprečne, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Vir: časnik Svet24 (sobota, 20.07.2019, številka 165, letnik 7).
Prijazen pozdrav