MUHASTO VREME. Kaj se dogaja z vremenom? Bomo še kdaj uživali v prijetnih sončnih žarkih?
Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Kakšno je vreme prihodnosti in zakaj je v Sloveniji hladno, če se ozračje segreva?
Se sprašujete, kam je šlo letošnje poletje? Potem ko so bile že konec maja temperature nad 30 stopinj Celzija in smo se vsi pripravljali na prihod vročinskih valov, se je vreme odločilo, da poletja ne bo.
Slovenci imamo že mesec dni bolj ali manj poznopomladansko vreme. Temperature močno nihajo, čez dan se menjajo obdobja sonca, oblačnosti in dežja. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so nam podali strokovni opis: "Nad nami je bil neizrazit anticiklon, vetrovi so bili šibki, večje vremenske fronte pa so bile daleč od naših krajev. Zaradi vlage in dnevnega pregrevanja pri tleh je bilo ozračje nestabilno, predvsem popoldne in zvečer so bile bolj ali manj pogoste krajevne padavine."
NE VEMO, KAKŠNO BO VREME
Vprašali smo se, zakaj smo izgubili poletje in kam je šlo... Andrej Vuga z Arsa odgovarja: "Resda letos do zdaj še nismo imeli veliko dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 stopinj, a v juniju so bile povprečne temperature za dobro stopinjo višje od povprečja 1981-2010. Poletje se je šele začelo, pred nami sta še dva poletna meseca. Kakšno bo poleti vreme, pa bomo videli sproti." Vremenoslovcem torej optimizma ne manjka, toda dejstvo je, da se zadnja leta srečujemo s poletji, kot jih v preteklosti nismo bili vajeni. A tako pač je. "Poletja se med seboj razlikujejo, v nekaterih padajo temperaturni rekordi, kot je bilo na primer lani, v drugih prevladuje suša, tako je bilo recimo leta 2013, spet tretja imajo več padavinskih dni. Podobno kot letos je bilo tudi leta 2014," nas tolažijo na Arsu.
TOČA, POPLAVE, SUŠA
A predvsem starejše Slovence boste slišali reči, da ni več tako, kot je bilo včasih. In dejstvo je, da je vreme drugačno. Zaradi podnebnih sprememb je vse več ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je bila nedavna uničujoča toča v Beli krajini. Škoda zaradi poplav, suš, toč in neurij narašča. Vremenskih katastrof je kar štirikrat več kot pred 50 leti, gospodarska škoda, ki jo povzročijo, pa je kar sedemkrat višja kot pred pol stoletja. V Sloveniji se temperatura dviguje za 0,33 stopinje Celzija na deset let, količina padavin se zmanjšuje za dva odstotka na deset let, snega imamo vsakih deset let za kar 15 odstotkov manj, za dva odstotka na leto pa se poveča količina sončnega obsevanja.
PADAJO SVETOVNI REKORDI
Čeprav nekateri, kot je ameriški predsednik Donald Trump, podnebne spremembe še vedno zanikajo, nam vreme vsak dan dokazuje, da to pomeni hojo po robu. Da bi rešili naš planet, so svetovni voditelji leta 2015 sklenili pariški podnebni sporazum, s katerim naj bi omejili segrevanje našega planeta na 2 stopinji Celzija. A vedno več je strokovnjakov, ki trdijo, da smo prepozni. Okoljski strokovnjak dr. Jeff Masters je objavil podatke, da so 26. junija v Omanu namerili novo najvišjo celodnevno temperaturo. Na ta dan se v mestu Kurijat živo srebro v termometrih ne podnevi ne ponoči ni spustilo pod 42,6 stopinje Celzija. Čeprav je pri nas bolj hladno kot vroče, pa se na severu Evrope skorajda kuhajo. Skandinavci, ki so vajeni hladnejšega podnebja, že 14 dni "trpijo" ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija.
PREPOZNO ZA UKREPE
Vročinski udar, ki so mu priča na severu Evrope, bi lahko imel vzrok tudi v dejstvu, ki so ga nedavno odkrili znanstveniki, in sicer da se je zaradi segrevanja bistveno spremenila vloga Barentsovega morja, ki je predstavljalo mejo med Arktičnim in Atlantskim oceanom. Ker se je v poletnem času v tem morju topil led, je poskrbel za hlajenje zgornje plasti vode in tako preprečil mešanje toplejšega Atlantskega oceana z mrzlim Arktičnim. A ker zaradi segrevanja ledenih gora na tem področju ni več, je morje od leta 2011 pa do danes postajalo vse toplejše in posledice so vsako leto bolj vidne. Najbolj pa vzbuja skrb podatek, da je to proces, ki se ga ne da več obrniti. Klimatologi napovedujejo, da bodo spremembe podnebja bolj kot globalno ogrevanje ozračja opazne v ekstremnih lokalnih vremenskih pojavih.
KONTROLA VREMENA
Čeprav kar nekaj zemljanov spremembe pripisuje geoinženiringu, chemtrailsom (kemičnim sledem, op. p.) in drugim teorijam zarote, je realnost taka, da smo si za vse tegobe krivi sami, saj se nismo pripravljeni odreči potrošniškemu načinu življenja. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je nedavno pojasnila, da se vremena ne da kontrolirati. Kot pravi, je sicer res, da se da iz določenih oblakov prožiti padavine, vendar to zahteva veliko energije in znanja. Priznava tudi, da obstaja tudi več idej in načrtov, kako bi to lahko naredili.
STRAŠLJIVI NAČRT KITAJSKE VLADE
Najnovejši in najbolj zastrašujoč je načrt kitajske vlade, ki namerava na Tibetanski planoti postaviti sistem za ustvarjanje dežnih oblakov. Območje, ki naj bi ga ta naprava pokrivala, naj bi obsegalo skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov, delovala pa bo menda tako, da bo v ozračje spuščala srebrov jodid; ta naj bi pomagal tvoriti oblake, ki bi priskrbeli padavine za obsežne dele Kitajske, ki jo mučijo suše. A kot opozarja Kajfež Bogatajeva, imajo tovrstni posegi tudi stranske učinke, ki jih je bolj ali manj težko predvideti. S kakšno silo pa se igrajo tisti, ki posegajo v vreme, sicer prikazuje podatek, da je v enem samem nevihtnem oblaku shranjene toliko energije, kot bi je imelo osem takih atomskih bomb, kakršna je padla na Hirošimo leta 1945.
Vir: časnik Svet24.
Prijazen pozdrav
sreda, 4. julij 2018
ponedeljek, 2. julij 2018
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - junij 2018
Minimalna temperatura zraka: 7,8 °C, 23.06.2018 ob 06:26
Maksimalna temperatura zraka: 28,5 °C, 21.06.2018 ob 16:08
Povprečna temperatura zraka: 18,7 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 14 dni
Minimalna vlažnost zraka: 38 %, 18.06.2018 ob 16:38
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 01.06.2018 ob 07:55
Povprečna vlažnost zraka: 71 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,1 hpa, 12.06.2018 ob 15:45
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1022,0 hpa, 20.06.2018 ob 07:38
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1014,2 hpa
Mesečne padavine: 48,1 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 10,6 km/h, 22.06.2018 ob 14:26
Povprečna hitrost vetra: 2,1 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
četrtek, 14. junij 2018
Rekordno debela toča v Beli krajini
Petkova toča v Črnomlju in okolici je bila velika kot jabolka, s premerom tudi do 12 centimetrov in več. Vremenoslovci že vrsto let opozarjajo, da bo v prihodnosti vse več ekstremnih dogodkov, očitno pa med te sodi tudi tako debela toča. Tudi zato poglejmo nekatere podatke o najdebelejših kosih ledu, ki so padali z neba.
Po podatkih svetovne meteorološke organizacije (zajemajo samo točo, povezano z nevihtnimi oblaki) ima rekord najtežje, 1,02 kilograma težko zrno, ki so ga našli po nevihti 14. aprila 1986 v Bangladešu. Je pa ta nevihta ubila kar 92 ljudi. Po obsegu je bila največja z obsegom 47,6 centimetra in premerom 17,8 centimetra, ki so jo našli po nevihti v Nebraski, niso pa je stehtali.
Najtežja toča v Evropi naj bi tehtala 0,97 kilograma, padala pa je v Strasbourgu v Franciji 11. avgusta 1958. Najbolj katastrofalna evropska toča je 12. julija 1984 prizadela München v Nemčiji. Poškodovanih je bilo okoli 70.000 objektov in kar 190 letal, 400 ljudi je bilo ranjenih, obseg škode pa je bil ocenjen na več kot 2 milijardi ameriških dolarjev.
Kot eno najhujših neviht s točo se omenja tisto, ki je 19. aprila 1999 prizadela Sydney v Avstraliji. Zrna so imela premer okoli 75 milimetrov, toča pa je padala skoraj 60 minut in je poškodovala 20.000 objektov in 40.000 vozil, skupna ocenjena škoda je presegla 3 milijarde dolarjev. Največja toča v Kanadi (27. avgusta 1973) naj bi imela 114 milimetrov premera in je tehtala 290 gramov.
Obstajajo tudi neuradna poročila o megatoči, ki naj bi jo našli v Kazahstanu leta 1959 in je tehtala 4,18 kilograma, v provinci Guangxi na Kitajskem leta 1986 pa naj bi našli kos ledu, težak 11 kilogramov, vendar to verjetno niso bila nevihtna točna zrna, ampak veliki kosi ledu, nekakšni hidrometeorji, ki padajo z neba zaradi neznanega razloga in vira.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Po podatkih svetovne meteorološke organizacije (zajemajo samo točo, povezano z nevihtnimi oblaki) ima rekord najtežje, 1,02 kilograma težko zrno, ki so ga našli po nevihti 14. aprila 1986 v Bangladešu. Je pa ta nevihta ubila kar 92 ljudi. Po obsegu je bila največja z obsegom 47,6 centimetra in premerom 17,8 centimetra, ki so jo našli po nevihti v Nebraski, niso pa je stehtali.
Najtežja toča v Evropi naj bi tehtala 0,97 kilograma, padala pa je v Strasbourgu v Franciji 11. avgusta 1958. Najbolj katastrofalna evropska toča je 12. julija 1984 prizadela München v Nemčiji. Poškodovanih je bilo okoli 70.000 objektov in kar 190 letal, 400 ljudi je bilo ranjenih, obseg škode pa je bil ocenjen na več kot 2 milijardi ameriških dolarjev.
Kot eno najhujših neviht s točo se omenja tisto, ki je 19. aprila 1999 prizadela Sydney v Avstraliji. Zrna so imela premer okoli 75 milimetrov, toča pa je padala skoraj 60 minut in je poškodovala 20.000 objektov in 40.000 vozil, skupna ocenjena škoda je presegla 3 milijarde dolarjev. Največja toča v Kanadi (27. avgusta 1973) naj bi imela 114 milimetrov premera in je tehtala 290 gramov.
Obstajajo tudi neuradna poročila o megatoči, ki naj bi jo našli v Kazahstanu leta 1959 in je tehtala 4,18 kilograma, v provinci Guangxi na Kitajskem leta 1986 pa naj bi našli kos ledu, težak 11 kilogramov, vendar to verjetno niso bila nevihtna točna zrna, ampak veliki kosi ledu, nekakšni hidrometeorji, ki padajo z neba zaradi neznanega razloga in vira.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
sreda, 13. junij 2018
Drobci o šegah in navadah, povezani s pomladnimi cerkvenimi prazniki
Šege in navade, ki spremljajo praznike, so, čeprav gre za iste praznike, na vasi drugačne kot v mestu. Povezani so z naravo, z ljudmi, z živalmi, s kmečkim delom. So nagrada za trud in delo. Največ šeg pritiče cerkvenim praznikom. Razporejeni so po vseh letnih časih. In sicer tako, da dela niso ovirali. Pomenijo zahvalo za preživetje. Tudi prošnje za vnaprej. Prinašajo veselje in lepa doživetja. Veliko gradiva o tej temi je gospa Jožica Koder dobila v Lomu pri Janezu Slaparju Temšaku. Vse kmečko delo in prazniki so se ravnali po svetnikih.
Zanimiva je šega ob godu sv. Janeza Krstnika. Že na pragu poletja. Na vsa okna so navezali majhne pušeljčke, ki so jih naredili iz travniškega cvetja, največ je bilo kresnic, to so ivanjščice, kar jih je ostalo in jih niso povezali v šopke, so jih potaknili v lončke na okenskih policah. Če je katera cvetlica ovenela, je pomenilo, da bo nekdo v hiši umrl. Nabrali so orlovo praprot, jo dali pod mizo v hiši, hiša danes pomeni dnevno sobo, po tri ali štiri vejice so položili na tla v vsak prostor. Praprot v hiši na kresni večer je pomenila, da Janez Krstnik lahko prenoči v njej. Imeli so vero, da je treba človeka, ki na kresni večer prosi za prenočišče, vzeti pod streho. Drugi dan zjutraj so praprot pobrali in nesli svinjam za steljo, da jih ne bodo bolele noge. O kresu so Lomljani začeli kositi. Tudi živino so takrat odpeljali v planino. Danes kosijo veliko prej, zato ni več travniškega cvetja, pa tudi pušeljčkov na oknih ne. Na pašo so pastirji s seboj vzeli žegnano palico.
Za praznik svetega Rešnjega Telesa, Janez mu pravi svet teles, so pred hišo postavili mlaje. Vsaka hiša po en mlaj. Mlaj je omajena smreka, to pomeni, da ji odstranijo lubje, čim bolj visoka mora biti in imeti tanko, vitko deblo. Če so bili pri hiši močni fantje, so se radi postavili z visokim mlajem, da je gledal čez streho. Tudi mlaji so bili znak vere. Starejše ženske so nesle v cerkev velik pušeljc poljskih rož. Če je kdo zbolel, so mu iz blagoslovljenega posušenega cvetja skuhale čaj. Za procesijo so postavili štiri poljska znamenja, kjer se je procesija ustavila. Bila je zelo slovesna. Spremljala sta jo petje in molitev.
Zelo lep je opis praznovanja tega praznika v njegovi knjigi Takole je bilo včasih u Vom: Praznik sv. Rešnjega Telesa so v Lomu že od nekdaj zelo slovesno praznovali, ta praznik je v najlepšem času, ko vse cveti in še vreme je takrat rado lepo. Mlaji so visoko kipeli pod nebo, se v vrhovih majali in šepetali pomladno pesem. Za na vrh so dekleta nabrale pušeljce poljskih rož, jih ponekod spletle v venec. Sv. Rešnje telo je fantovski in dekliški praznik, med mašo so šli fantje in dekleta k ofru. Domov grede, od procesije, so ljudje lomili brezove vejice in jih nataknili doma, vtaknili v njive in polje, da so tudi njihove njive in polje, ki je bilo malo dlje od cerkve, okusili blagoslov.
Prazniki prinašajo duhovni svet, je večkrat poudaril Janez, ko mi je pripovedoval o lomskih šegah ob cerkvenih praznikih. Za binkošti, to delajo tudi v današnjih časih, na okna zataknejo lipove veje, da Sveti Duh ve, kam lahko pride. Zjutraj, takoj ko so vstali, so imeli navado, da so se umili z binkoštno roso, ker da je žegnana od Sv. Duha. Če si se umil z binkoštno roso, boš dolgo lep in mlad. In ne boš imel kožne bolezni. Še posebej dekleta so se rada umivala z binkoštno roso. Z žegnano vodo in vejico pušpana so zgodaj zjutraj pokropili vse njive okrog hiše, veliko let vsa družina. Da bi polje dobro obrodilo.
Avtorica članka: gospa Jožica Koder (članek je objavljen v junijski številki (letnik XVI, junij 2018, številka 6) Cerkvenega glasnika župnije Tržič).
Prijazen pozdrav
Zanimiva je šega ob godu sv. Janeza Krstnika. Že na pragu poletja. Na vsa okna so navezali majhne pušeljčke, ki so jih naredili iz travniškega cvetja, največ je bilo kresnic, to so ivanjščice, kar jih je ostalo in jih niso povezali v šopke, so jih potaknili v lončke na okenskih policah. Če je katera cvetlica ovenela, je pomenilo, da bo nekdo v hiši umrl. Nabrali so orlovo praprot, jo dali pod mizo v hiši, hiša danes pomeni dnevno sobo, po tri ali štiri vejice so položili na tla v vsak prostor. Praprot v hiši na kresni večer je pomenila, da Janez Krstnik lahko prenoči v njej. Imeli so vero, da je treba človeka, ki na kresni večer prosi za prenočišče, vzeti pod streho. Drugi dan zjutraj so praprot pobrali in nesli svinjam za steljo, da jih ne bodo bolele noge. O kresu so Lomljani začeli kositi. Tudi živino so takrat odpeljali v planino. Danes kosijo veliko prej, zato ni več travniškega cvetja, pa tudi pušeljčkov na oknih ne. Na pašo so pastirji s seboj vzeli žegnano palico.
Za praznik svetega Rešnjega Telesa, Janez mu pravi svet teles, so pred hišo postavili mlaje. Vsaka hiša po en mlaj. Mlaj je omajena smreka, to pomeni, da ji odstranijo lubje, čim bolj visoka mora biti in imeti tanko, vitko deblo. Če so bili pri hiši močni fantje, so se radi postavili z visokim mlajem, da je gledal čez streho. Tudi mlaji so bili znak vere. Starejše ženske so nesle v cerkev velik pušeljc poljskih rož. Če je kdo zbolel, so mu iz blagoslovljenega posušenega cvetja skuhale čaj. Za procesijo so postavili štiri poljska znamenja, kjer se je procesija ustavila. Bila je zelo slovesna. Spremljala sta jo petje in molitev.
Zelo lep je opis praznovanja tega praznika v njegovi knjigi Takole je bilo včasih u Vom: Praznik sv. Rešnjega Telesa so v Lomu že od nekdaj zelo slovesno praznovali, ta praznik je v najlepšem času, ko vse cveti in še vreme je takrat rado lepo. Mlaji so visoko kipeli pod nebo, se v vrhovih majali in šepetali pomladno pesem. Za na vrh so dekleta nabrale pušeljce poljskih rož, jih ponekod spletle v venec. Sv. Rešnje telo je fantovski in dekliški praznik, med mašo so šli fantje in dekleta k ofru. Domov grede, od procesije, so ljudje lomili brezove vejice in jih nataknili doma, vtaknili v njive in polje, da so tudi njihove njive in polje, ki je bilo malo dlje od cerkve, okusili blagoslov.
Prazniki prinašajo duhovni svet, je večkrat poudaril Janez, ko mi je pripovedoval o lomskih šegah ob cerkvenih praznikih. Za binkošti, to delajo tudi v današnjih časih, na okna zataknejo lipove veje, da Sveti Duh ve, kam lahko pride. Zjutraj, takoj ko so vstali, so imeli navado, da so se umili z binkoštno roso, ker da je žegnana od Sv. Duha. Če si se umil z binkoštno roso, boš dolgo lep in mlad. In ne boš imel kožne bolezni. Še posebej dekleta so se rada umivala z binkoštno roso. Z žegnano vodo in vejico pušpana so zgodaj zjutraj pokropili vse njive okrog hiše, veliko let vsa družina. Da bi polje dobro obrodilo.
Avtorica članka: gospa Jožica Koder (članek je objavljen v junijski številki (letnik XVI, junij 2018, številka 6) Cerkvenega glasnika župnije Tržič).
Prijazen pozdrav
petek, 8. junij 2018
Čistost kopalnih voda
Čeprav smo šele v začetku junija, so poletne temperature že ogrele morje in tudi nekatere reke ter jezera. Minulo nedeljo so v Kopru izmerili temperaturo morja kar 26 °C, v Piranu na boji 24,7 °C, Blejsko jezero je imelo temperaturo vode 21,6 °C, Kolpa v Metliki 23,4 °C. To so temperature, primerne tudi za kopanje.
Sicer pa je evropska okoljska agencija minuli teden objavila mednarodno analizo kakovosti kopalnih voda v državah Evropske unije ter v Albaniji in Švici. Rezultati kažejo, da se kakovost kopalnih voda v Evropi še izboljšuje in da vse več kopališč dosega najboljše ocene, na lestvici je z vsemi odličnimi kopalnimi vodami na morju Slovenija med državami Evropske unije prva. Sledijo ji Malta (98,9 %), Ciper (97,3 %), Grčija (96 %) in Hrvaška (95,8 %).
Največ neustreznih kopalnih voda že vrsto let ugotavljajo v Italiji (81, 1,5 %), Franciji (80, 2,4 %) in Španiji (38, 1,7 %).
V Sloveniji tudi na celini Arso ne ugotavlja slabih kopalnih voda, dobra polovica kopalnih voda je navadno odlična (Blejsko, Bohinjsko jezero, Šobčev bajer in kopalne vode na Nadiži ter mestoma na Kolpi in Krki), kopalne vode na Soči pa so navadno dobre kakovosti.
Zanimivo je, da je bila v preteklem letu tudi plaža hotela Vile Park razvrščena v razred odlično, čeprav se je tam v začetku avgusta 2017 komunalna odpadna voda prelila v meteorni jašek, ki se konča v neposredni bližini kopališča, in je bila zato izdana kratkotrajna prepoved kopanja. Ker je šlo za enkraten dogodek, direktiva omogoča izvzetje rezultata iz niza vrednotenj.
Visoko kakovost slovenskih kopalnih voda na morju potrjujejo letošnji prvi rezultati analiz. Spremljanje kakovosti bo potekalo med kopalno sezono tudi na celinskih vodah, vzorčenje se bo začelo ta teden. Podatke o mikrobiološki kakovosti voda lahko najdete na spletni strani Arsa.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Sicer pa je evropska okoljska agencija minuli teden objavila mednarodno analizo kakovosti kopalnih voda v državah Evropske unije ter v Albaniji in Švici. Rezultati kažejo, da se kakovost kopalnih voda v Evropi še izboljšuje in da vse več kopališč dosega najboljše ocene, na lestvici je z vsemi odličnimi kopalnimi vodami na morju Slovenija med državami Evropske unije prva. Sledijo ji Malta (98,9 %), Ciper (97,3 %), Grčija (96 %) in Hrvaška (95,8 %).
Največ neustreznih kopalnih voda že vrsto let ugotavljajo v Italiji (81, 1,5 %), Franciji (80, 2,4 %) in Španiji (38, 1,7 %).
V Sloveniji tudi na celini Arso ne ugotavlja slabih kopalnih voda, dobra polovica kopalnih voda je navadno odlična (Blejsko, Bohinjsko jezero, Šobčev bajer in kopalne vode na Nadiži ter mestoma na Kolpi in Krki), kopalne vode na Soči pa so navadno dobre kakovosti.
Zanimivo je, da je bila v preteklem letu tudi plaža hotela Vile Park razvrščena v razred odlično, čeprav se je tam v začetku avgusta 2017 komunalna odpadna voda prelila v meteorni jašek, ki se konča v neposredni bližini kopališča, in je bila zato izdana kratkotrajna prepoved kopanja. Ker je šlo za enkraten dogodek, direktiva omogoča izvzetje rezultata iz niza vrednotenj.
Visoko kakovost slovenskih kopalnih voda na morju potrjujejo letošnji prvi rezultati analiz. Spremljanje kakovosti bo potekalo med kopalno sezono tudi na celinskih vodah, vzorčenje se bo začelo ta teden. Podatke o mikrobiološki kakovosti voda lahko najdete na spletni strani Arsa.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav