Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Evropska medvladna organizacija za uporabo meteoroloških satelitov nove generacije (EUMETSAT) sta sredi aprila v Ljubljani organizirali mednarodno delavnico o satelitskem spremljanju hitro razvijajočih se nevihtnih oblakov. Glavni namen delovne skupine za konvekcijo EUMETSAT Convection Working Group je spodbujati učinkovito uporabo satelitskih meritev v operativni meteorologiji za spremljanje, analizo in hitro kratkoročno napovedovanje konvektivne oblačnosti.
Nastanek in razvoj nevihtnih sistemov predstavlja pri napovedovanju vremena še vedno veliko težavo. Pojem nevihte zajema različne ravni zapletenosti oblačnih sistemov, od enoceličnih neviht do večceličnih konvektivnih sistemov različnih velikosti. ARSO sodeluje v skupini od 2007, v zadnjih letih pa pomaga tudi pri vodenju skupine, ki ima tri sopredsednike, med njimi je tudi Mateja Iršič Žibert iz ARSO. Delovna skupina je sestavljena iz sodelujočih znanstvenikov iz več kot 40 držav. Njihove dejavnosti so različne, med glavnimi so usklajevanje razvoja in izboljšanja tehnik zgodnjega odkrivanja in napovedovanja konvektivnih neviht, spodbujanje raziskovalnih dejavnosti za boljše razumevanje in opis procesov v nestabilnem okolju ter tudi vseh, ki napoveduje razvoj nevihtnih oblakov na satelitskih podatkih.
Pomembna dejavnost je tudi spodbujanje uporabe satelitskih podatkov v povezavi z drugimi razpoložljivimi podatki (numeričnih izračunov, radarskih slik...) za odkrivanje, analizo in napovedovanje pojavov konvekcije. Vertikalne nevihte različnih tipov povzročajo vsako leto ogromno škode, so pa poleg tega tudi zelo zanimive za znanstveno in ljubiteljsko spremljanje, kar se da točno napovedovanje nastankov, razvoja, dogajanja, poti neviht in drugega pa močno prispeva k zmanjšanju škode.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
torek, 1. maj 2018
sobota, 28. april 2018
Snežna odeja v zimi 2017/2018
Minula zima je bila sprva precej prizanesljiva oziroma mila, v drugem delu pa je v skladu s srednjeročnimi oziroma dolgoročnimi prognozami, le pokazala svoj pravi obraz.
Novembra sta bila v Tržiču zabeležena 2 dneva s snežno odejo, najvišja novembrska višina snežne odeje je znašala 7 centimetrov (30.11.2017 ob 19:00).
Decembra je bilo v Tržiču zabeleženih 14 dni s snežno odejo, najvišja decembrska višina snežne odeje je znašala 9 centimetrov (01.12.2017 ob 19:00).
Januarja sta bila v Tržiču zabeležena 2 dneva s snežno odejo, najvišja januarska višina snežne odeje je znašala 1 centimeter (17.01.2018 ob 19:00).
Februarja je bilo v Tržiču zabeleženih 27 dni s snežno odejo, najvišja februarska višina snežne odeje je znašala 31 centimetrov (12.02.2018 ob 19:00).
Marca je bilo v Tržiču zabeleženih 13 dni s snežno odejo, zabeležena je bila najvišja višina snežne odeje v zimi 2017/2018 ter od pričetka meteoroloških opazovanj oziroma meritev. Šestega marca zjutraj je višina snežne odeje znašala skoraj 1/2 metra, natančneje 44 centimetrov.
V zimi 2017/2018 je bilo v Tržiču zabeleženih 58 dni s snežno odejo.
Povezava do grafičnega prikaza višine snežne odeje v zimi 2017/2018:
Grafični prikaz višine snežne odeje v zimi 2017/2018
Prijazen pozdrav
Novembra sta bila v Tržiču zabeležena 2 dneva s snežno odejo, najvišja novembrska višina snežne odeje je znašala 7 centimetrov (30.11.2017 ob 19:00).
Decembra je bilo v Tržiču zabeleženih 14 dni s snežno odejo, najvišja decembrska višina snežne odeje je znašala 9 centimetrov (01.12.2017 ob 19:00).
Januarja sta bila v Tržiču zabeležena 2 dneva s snežno odejo, najvišja januarska višina snežne odeje je znašala 1 centimeter (17.01.2018 ob 19:00).
Februarja je bilo v Tržiču zabeleženih 27 dni s snežno odejo, najvišja februarska višina snežne odeje je znašala 31 centimetrov (12.02.2018 ob 19:00).
Marca je bilo v Tržiču zabeleženih 13 dni s snežno odejo, zabeležena je bila najvišja višina snežne odeje v zimi 2017/2018 ter od pričetka meteoroloških opazovanj oziroma meritev. Šestega marca zjutraj je višina snežne odeje znašala skoraj 1/2 metra, natančneje 44 centimetrov.
V zimi 2017/2018 je bilo v Tržiču zabeleženih 58 dni s snežno odejo.
Povezava do grafičnega prikaza višine snežne odeje v zimi 2017/2018:
Grafični prikaz višine snežne odeje v zimi 2017/2018
Prijazen pozdrav
petek, 27. april 2018
Odmevno posodabljanje spletnih strani ARSO
Pri Agenciji Republike Slovenije za okolje poteka proces prenove spletnih strani, prva najodmevnejša posodobitev pa je bila ARSO vreme, ki je nedavno dobila veliko nagrado za najboljše delo v tekmovalni skupini Oblikovanje na 27. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu. Nagrado je za oblikovanje strani dobilo podjetje Gigodesign.
Po svoje je nagrada tudi sama obrazložitev, ki jo povzemamo: "Novo spletno mesto z vremensko napovedjo Agencije RS za okolje obsežne in kompleksne podatke o stanju vremena predstavlja na enostaven, razumljiv način, prijazen uporabniku ne glede na to, s kakšne naprave do njega dostopa."
Agencija je aplikacijo predstavila februarja, marca pa so pripravili še vremenski vtičnik, s katerim je mogoče na spletnih straneh grafično prikazati trenutno vreme in vremensko napoved za dva do deset dni za 170 lokacij po Sloveniji.
Te dni so prenovili tudi spletne strani ARSO potresi, in sicer so posodobili pregled zadnjih potresov, opis potresnih opazovalnic in dodali vprašalnik o učinkih potresa, saj so opažanja prebivalcev o učinkih več kot pomembna za oceno intenzitete po naseljih. Tako vam bodo hvaležni, če boste spremljali seizmološko dejavnost in z izpolnjevanjem vprašalnika o učinkih potresa pomagali do boljše ocene.
Ti podatki pri močnih potresih pripomorejo tudi k hitrejšemu ukrepanju uprave za zaščito in reševanje. Vprašalnik je prilagojen tudi mobilnim napravam in ponuja možnost slikovne opredelitve učinkov potresa. Na mobilnem telefonu v tabeli zadnjih potresov izberete potres, ki ste ga čutili, potrdite da ste ga zaznali, označite, če je povzročil poškodbe, in med izborom sličic o učinkih potresa (s poškodbami ali brez njih) kliknete na sliko, ki najbolje opiše učinke potresa. Ob tem še sporočite naselje in občino, kjer ste bili v času potresa.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Po svoje je nagrada tudi sama obrazložitev, ki jo povzemamo: "Novo spletno mesto z vremensko napovedjo Agencije RS za okolje obsežne in kompleksne podatke o stanju vremena predstavlja na enostaven, razumljiv način, prijazen uporabniku ne glede na to, s kakšne naprave do njega dostopa."
Agencija je aplikacijo predstavila februarja, marca pa so pripravili še vremenski vtičnik, s katerim je mogoče na spletnih straneh grafično prikazati trenutno vreme in vremensko napoved za dva do deset dni za 170 lokacij po Sloveniji.
Te dni so prenovili tudi spletne strani ARSO potresi, in sicer so posodobili pregled zadnjih potresov, opis potresnih opazovalnic in dodali vprašalnik o učinkih potresa, saj so opažanja prebivalcev o učinkih več kot pomembna za oceno intenzitete po naseljih. Tako vam bodo hvaležni, če boste spremljali seizmološko dejavnost in z izpolnjevanjem vprašalnika o učinkih potresa pomagali do boljše ocene.
Ti podatki pri močnih potresih pripomorejo tudi k hitrejšemu ukrepanju uprave za zaščito in reševanje. Vprašalnik je prilagojen tudi mobilnim napravam in ponuja možnost slikovne opredelitve učinkov potresa. Na mobilnem telefonu v tabeli zadnjih potresov izberete potres, ki ste ga čutili, potrdite da ste ga zaznali, označite, če je povzročil poškodbe, in med izborom sličic o učinkih potresa (s poškodbami ali brez njih) kliknete na sliko, ki najbolje opiše učinke potresa. Ob tem še sporočite naselje in občino, kjer ste bili v času potresa.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
sreda, 25. april 2018
Zeleni Jurij in jurjevanje
Jurjevo je pomladni praznik, ki se praznuje 23. oziroma ponekod 24. aprila, po pravoslavnem koledarju pa 6. maja. Krščanski svetnik sveti Jurij je poznan po legendi, da ubija zmaja ali kačo, starejše izročilo pa pozna zelenega Jurija, ki je bil v predkrščanski religiji Evropejcev praznik začetka pomladi.
V Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija nekdaj splošno razširjen, do danes pa se je ohranil le še v Beli krajini. V slovenskih jurjevskih pesmih so bile z likom zelenega Jurija in kasnejšega svetega Jurija povezane predstave prihoda pomladi, prebujanja narave, odpiranja zemlje (simbol ključev), pojava zdravilne rose in vsakovrstne plodnosti, zato so ta dogodek spremljali številni svečani obredi: kurjenje kresov, skakanje čez ogenj, petje in rajanje, obhodi, poroke, setev, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem in prva paša.
Ta praznik namreč spada med najpomembnejše mejnike letnega cikla. Jurjevsko koledovanje je bilo razširjeno v vseh slovenskih pokrajinah in v hrvaških krajih v obmejnem pasu s Slovenijo. Belokranjske jurjevske kolednice se po glasbenih in besedilnih značilnostih precej razlikujejo od drugih slovenskih in se zdijo mlajše od nekaterih hrvaških. Medtem ko so se v Beli krajini ohranile tradicionalne kresne pesmi, so jurjevske prešle v otroško folkloro. Kljub mlademu izvoru je belokranjsko izročilo ohranilo ime zeleni Jurij, ki ga je marsikje nadomestil sveti Jurij.
Jurjevski obredi se med seboj razlikujejo, vsem pa je skupno, da Jurij kot predstavnik pomladi vedno premaga nasprotnika, ki pooseblja zimo. V Pomurju je znan obred dvoboja med zelenim Jurijem ali Vesnikom, odetim v bršljan ali cvetje, in Raboljem, oblečenim v slamo ali kožuh. Lavfarski običaj v Cerknem prav tako ponazarja boj med zimo in pomladjo in sodi v skupino vegetacijskih obredov, ki so prisotni v širšem alpskem prostoru.
Po vzhodnoslovanski ljudski tradiciji se je začetek leta povezoval s prihodom pomladi in prebujanjem narave. V Rusiji se je do 15. stoletja uradno koledarsko leto začenjalo s prvim marcem, pri južnih Slovanih pa je bil mejnik prav Jurjevo, verjetno pa je štelo za novo leto tudi pomladno enakonočje.
Slovenskemu in hrvaškemu zelenemu Juriju je podoben mitični junak, ki je bil pri vzhodnih Slovanih in Srbih imenovan Jarilo. Na človeški svet se je vračal vsako leto spomladi in se ženil s svojo izvoljenko (Perunovo hčerko), kar je prineslo blagostanje, rodovitnost in srečo (v vzhodni Sloveniji in v hrvaškem Zagorju pa je bila Jurijeva nevesta sestra Mara).
Sicer pa so (bila) praznovanja pomladi v Evropi zelo raznolika. V večini nastopa drevesni duh v podobi drevesa, lutke ali mladeniča, oblečenega v zeleno listje. Njegova skrb je vsakoletna oživitev narave in s tem zmaga nad mrtvim zimskim časom. Prav to pa je tudi pomen pusta - zaključek zime in začetek novega življenja v okviru naravnega cikla.
IN ŠE ZANIMIVOST:
Hrvaški etnolog Vitomir Belaj je na podlagi primerjalne metode slovanskih in baltskih ljudskih pesmi rekonstruiral zelenega Jurija kot božanstvo, ki se pojavlja skozi celo koledarsko leto. Za zimski solsticij, božič, se Jurij rodi, nakar ga ugrabijo Velesovi koledniki in ga odpeljejo v svet mrtvih, kjer ostane do pomladi. Na jurjevo se vrne na "naš" svet in s seboj prinese pomlad. Spozna svojo sestro Maro, s katero se pod imenom Ivan Kupalo (Kresnik) poroči na kresno noč, 23.6. (poletni sončni obrat), kasneje pa Maro prevara, zato ga njeni bratje ubijejo. Zadnjič naj bi se Jurij pojavil na večer pred božičem, ko ga v prispodobi klasja vržejo na ogenj, naslednji dan pa se ponovno rodi in odide na svojo letno pot.
Vir: revija Salomonov ugankar.
Prijazen pozdrav
V Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija nekdaj splošno razširjen, do danes pa se je ohranil le še v Beli krajini. V slovenskih jurjevskih pesmih so bile z likom zelenega Jurija in kasnejšega svetega Jurija povezane predstave prihoda pomladi, prebujanja narave, odpiranja zemlje (simbol ključev), pojava zdravilne rose in vsakovrstne plodnosti, zato so ta dogodek spremljali številni svečani obredi: kurjenje kresov, skakanje čez ogenj, petje in rajanje, obhodi, poroke, setev, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem in prva paša.
Ta praznik namreč spada med najpomembnejše mejnike letnega cikla. Jurjevsko koledovanje je bilo razširjeno v vseh slovenskih pokrajinah in v hrvaških krajih v obmejnem pasu s Slovenijo. Belokranjske jurjevske kolednice se po glasbenih in besedilnih značilnostih precej razlikujejo od drugih slovenskih in se zdijo mlajše od nekaterih hrvaških. Medtem ko so se v Beli krajini ohranile tradicionalne kresne pesmi, so jurjevske prešle v otroško folkloro. Kljub mlademu izvoru je belokranjsko izročilo ohranilo ime zeleni Jurij, ki ga je marsikje nadomestil sveti Jurij.
Jurjevski obredi se med seboj razlikujejo, vsem pa je skupno, da Jurij kot predstavnik pomladi vedno premaga nasprotnika, ki pooseblja zimo. V Pomurju je znan obred dvoboja med zelenim Jurijem ali Vesnikom, odetim v bršljan ali cvetje, in Raboljem, oblečenim v slamo ali kožuh. Lavfarski običaj v Cerknem prav tako ponazarja boj med zimo in pomladjo in sodi v skupino vegetacijskih obredov, ki so prisotni v širšem alpskem prostoru.
Po vzhodnoslovanski ljudski tradiciji se je začetek leta povezoval s prihodom pomladi in prebujanjem narave. V Rusiji se je do 15. stoletja uradno koledarsko leto začenjalo s prvim marcem, pri južnih Slovanih pa je bil mejnik prav Jurjevo, verjetno pa je štelo za novo leto tudi pomladno enakonočje.
Slovenskemu in hrvaškemu zelenemu Juriju je podoben mitični junak, ki je bil pri vzhodnih Slovanih in Srbih imenovan Jarilo. Na človeški svet se je vračal vsako leto spomladi in se ženil s svojo izvoljenko (Perunovo hčerko), kar je prineslo blagostanje, rodovitnost in srečo (v vzhodni Sloveniji in v hrvaškem Zagorju pa je bila Jurijeva nevesta sestra Mara).
Sicer pa so (bila) praznovanja pomladi v Evropi zelo raznolika. V večini nastopa drevesni duh v podobi drevesa, lutke ali mladeniča, oblečenega v zeleno listje. Njegova skrb je vsakoletna oživitev narave in s tem zmaga nad mrtvim zimskim časom. Prav to pa je tudi pomen pusta - zaključek zime in začetek novega življenja v okviru naravnega cikla.
IN ŠE ZANIMIVOST:
Hrvaški etnolog Vitomir Belaj je na podlagi primerjalne metode slovanskih in baltskih ljudskih pesmi rekonstruiral zelenega Jurija kot božanstvo, ki se pojavlja skozi celo koledarsko leto. Za zimski solsticij, božič, se Jurij rodi, nakar ga ugrabijo Velesovi koledniki in ga odpeljejo v svet mrtvih, kjer ostane do pomladi. Na jurjevo se vrne na "naš" svet in s seboj prinese pomlad. Spozna svojo sestro Maro, s katero se pod imenom Ivan Kupalo (Kresnik) poroči na kresno noč, 23.6. (poletni sončni obrat), kasneje pa Maro prevara, zato ga njeni bratje ubijejo. Zadnjič naj bi se Jurij pojavil na večer pred božičem, ko ga v prispodobi klasja vržejo na ogenj, naslednji dan pa se ponovno rodi in odide na svojo letno pot.
Vir: revija Salomonov ugankar.
Prijazen pozdrav
četrtek, 19. april 2018
Potres kot mejnik v slovenski seizmologiji
Že prejšnji teden smo spregovorili o obletnici velikega posoškega potresa. Ta potres je predstavljal tudi mejnik v slovenski seizmologiji oziroma je sprožil številne posodobitve. V času potresa je državno mrežo potresnih opazovalnic sestavljalo šest opazovalnic z digitalnim zapisom potresov in ena z analognim zapisom potresov. Opazovalnic je bilo malo, v primeru posoškega potresa so bile za zanesljivo določanje potresnega žarišča predaleč. Tudi prenos podatkov po klicnih telefonskih zvezah je bil zastarel in nezanesljiv, saj so bile po potresu telefonske linije preobremenjene.
Ob potresu se je izkazalo, da reševalne in javne službe ter širša javnost potrebujejo ustrezno informacijo o potresu v bistveno krajšem času. Za natančno in hitro lociranje potresov je bilo zato treba zgostiti število opazovalnic na ozemlju Slovenije, obenem pa zapise v realnem času prenesti po državnem računalniškem omrežju v center za obdelavo zapisov v Ljubljani.
Zgraditev sodobne mreže 26 potresnih opazovalnic, razporejenih po vsej Sloveniji, je bila hitra in učinkovita ter je potekala v letih 2002-2006. Z gradnjo potresnih opazovalnic je vzklilo tudi spoznanje, da parametrov potresov ob državni meji tudi z gosto mrežo ne bomo bistveno izboljšali, saj je za določanje žarišča pomembno, da so opazovalnice razporejene okrog njega.
Teh težav pri določanju žarišča obmejnih potresov so se zavedali tudi seizmologi Italije in Avstrije, zato je bil z njimi že novembra 2001 podpisan sporazum o izmenjavi seizmogramov nekaterih opazovalnic v realnem času. V evropskem prostoru je bil ta sporazum pionirski, saj je bil prvi dolgoročni dogovor med seizmološkimi ustanovami sosednjih držav o izmenjavi podatkov v realnem času. Pozneje so se čezmejni izmenjavi podatkov pridružile številne evropske države.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Ob potresu se je izkazalo, da reševalne in javne službe ter širša javnost potrebujejo ustrezno informacijo o potresu v bistveno krajšem času. Za natančno in hitro lociranje potresov je bilo zato treba zgostiti število opazovalnic na ozemlju Slovenije, obenem pa zapise v realnem času prenesti po državnem računalniškem omrežju v center za obdelavo zapisov v Ljubljani.
Zgraditev sodobne mreže 26 potresnih opazovalnic, razporejenih po vsej Sloveniji, je bila hitra in učinkovita ter je potekala v letih 2002-2006. Z gradnjo potresnih opazovalnic je vzklilo tudi spoznanje, da parametrov potresov ob državni meji tudi z gosto mrežo ne bomo bistveno izboljšali, saj je za določanje žarišča pomembno, da so opazovalnice razporejene okrog njega.
Teh težav pri določanju žarišča obmejnih potresov so se zavedali tudi seizmologi Italije in Avstrije, zato je bil z njimi že novembra 2001 podpisan sporazum o izmenjavi seizmogramov nekaterih opazovalnic v realnem času. V evropskem prostoru je bil ta sporazum pionirski, saj je bil prvi dolgoročni dogovor med seizmološkimi ustanovami sosednjih držav o izmenjavi podatkov v realnem času. Pozneje so se čezmejni izmenjavi podatkov pridružile številne evropske države.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav