sreda, 4. oktober 2017

Kazalci okolja v Sloveniji

Konec minulega meseca je potekal evropski teden mobilnosti. V Agenciji za okolje in prostor so kot soorganizatorji sodelovali pri pripravi prve nacionalne mladinske konference o trajnostni mobilnosti, za potrebe konference je Agencija pripravila animacijo in mladinski priročnik o okolju, zdravju in prometu.

Tako video kot priročnik temeljita na podatkih in informacijah, ki so del sistema Kazalci okolja v Sloveniji. Spletna stran ponuja dostop do več kot 180 kazalcev, ki s pomočjo grafov in komentarjev kažejo smer okoljskega razvoja v Sloveniji. Razvrščeni so v tematske skupine oziroma poglavja in se nanašajo na okoljske sestavine (denimo vodo, zrak), okoljsko problematiko (denimo podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) in vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (denimo promet, kmetijstvo, turizem, energetika, instrumenti okoljske politike).

Kazalci okolja so med najuporabnejšimi orodji za poročanje o okolju. Temeljijo na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Za teden mobilnosti so uporabili kazalce za promet, ki so posebno zanimivi in nesporno pričajo o vplivnosti prometa na zrak in okolje. Obsegajo množico različnih grafov in njihovih razlag o prometu v Sloveniji in tudi v Evropski uniji od leta 2000 do vključno leta 2014. Tukaj ne gre samo za obseg in sestavo potniškega prevoza, ki je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, ampak tudi za različne druge grafe, ki govorijo o dogajanju v prometu kot enem večjih onesnaževalcev okolja.

Količinske vrednosti kazalca so največkrat izražene v letnih vrednostih in prikazane z grafi, preglednicami in komentarjem. Zanimiva je tudi enostavna ocena razvoja v obliki znaka (marjetice), ki je "povzetek" strokovne ocene razvoja pojava, ki ga kazalec obravnava glede na predstavljene podatke in zastavljene cilje.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav

petek, 29. september 2017

Ko je dan enak noči

Ste se kdaj vprašali, kje vzhaja sonce? Rekli boste, da vam zastavljamo neumno vprašanje, ampak sploh ni tako, še posebno ne ob enakonočju, ki je bilo 22. septembra ob 20:02, ko je sonce vzšlo natančno na vzhodu in je bil dan po vsem svetu, po dolžini seveda, enak noči. Če gledamo vzhod sonca, bomo videli, da se je točka vzhajanja tri mesece pred obratom približevala dejanskemu vzhodu, sedaj pa se bo tri mesece oddaljevala vse bolj južno. Preden spregovorimo o enakonočju, še nekaj besed o geografskem in magnetnem severu. Geografskemu nekateri pravijo tudi pravi sever, saj magnetni nekoliko odstopa od dejanskega severa, ki ima zemljepisno širino 90 °N, in če hočemo dobiti natančne podatke, moramo pri magnetnem kompasu izvesti magnetno deklinacijo, da ga natančno nastavimo.

Ko že govorimo o magnetnem severu, morda še ena zanimivost: ali ste že slišali za kompasne rastline? To so rastline s sposobnostjo usmerjanja listnih ploskev v smer sever-jug za doseganje optimalne osvetlitve in je površina obrnjena proti vzhodu ali zahodu, tako da sončni žarki takrat, ko je sonce najvišje, padajo le na robove listov in jih s tem varujejo pred prevelikim obsevanjem in segrevanjem; najbolj znane so sončnice, ki nekako s cvetom sledijo soncu.

Vrnimo se še k enakonočju. Spet mimogrede, to je tudi naslov prve singel plošče skupine Pepel in kri, avtor glasbe je bil Tadej Hrušovar, besedil pa Dušan Velkavrh. Sedaj bi morali za nekatere mlajše še razložiti, kaj je to singel. Gre za majhno ploščo (premer okoli 20 cm) na 45 obratov na starem gramofonu, na kateri je bila na vsaki strani ena pesem. Ploščo so izdali leta 1974, se pravi pred davnimi 43 leti.

Spomladansko enakonočje velja za začetek pomladi in je vsako leto okoli 20. marca, jesensko pa je okoli 23. septembra in s tem datumom se začne jesen. Za enakonočje je v uporabi tudi ekvinokcij (latinsko aequinoctium), kar je zloženka dveh besed aequus (enak) in nox (noč).

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav

četrtek, 21. september 2017

Poplavljeni Kornati

Kraji in ljudje na območju Karibskih otokov, Floride in jugovzhoda ZDA počasi odpravljajo posledice orkana Irma, škoda je ogromna, najhuje pa je na Karibskem otoku Barbuda, ki je popolnoma uničen, zato so vseh 1800 prebivalcev evakuirali na sosednji otok Antigva, ki je nekoliko manj uničen.

Zanimivo ob vsem tem je še nekaj. Še dobro si nismo oddahnili od spremljanja Irme v Ameriki, že smo lahko opazovali vodno stihijo v sosednji Hrvaški, zadnji dež pa je poplavil tudi veliko polj in nekaj hiš v Sloveniji. Najprej je bil na vrsti Zadar, kjer je v nekaj urah padlo 190 milimetrov dežja na kvadratni meter, kar je več kot dvomesečno povprečje padavin v tem mestu. Praktično je bilo pol mesta pod vodo, voda s strehe je zalila bolnišnico, še zlasti kirurgijo, najhuje pa je bilo v starem mestu Nin nasproti otoka Vir, prav tako so plavali tudi Kornati. Zadnji ciklon je poskrbel še za nove padavinske rekorde in je na primer v Crikvenici, kjer so izmerili največ dežja, padlo 184 milimetrov dežja oziroma litrov na kvadratni meter v šestih urah, prav tako je plaval Rab, kjer je samo v mesecu septembru padlo že 384,7 milimetra dežja na kvadratni meter, kar je največ v vsej zgodovini merjenja padavin v tem kraju. Do tedaj je veljal rekord iz leta 1992, ko je padlo 380 litrov dežja na kvadratni meter. Kaj pomenijo take padavine v sicer relativno suhih predelih Hrvaške, si je težko predstavljati. Za primerjavo povejmo, da je ARSO ob zadnjih padavinah tega tedna v Sloveniji napovedal lokalno tudi do 200 milimetrov padavin na kvadratni meter.

Na Hrvaškem so ob poplavi Zadra plavali tudi Kornati. V Šipnati, zalivu tik ob kraju, kjer so pred leti tragično končali hrvaški gasilci, so s hribov drli pravi hudourniki., voda je zalila nekatere redke hiše v zalivu, z druge strani polja je tekla prava reka in v bližnji obori ujela zaprte ovce, ki so se v visoki vodi utopile (kar 120 jih je bilo).

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav

sreda, 13. september 2017

Irma poplavlja vse pred seboj

Orkan Irma, širok okoli 200 kilometrov, te dni ruši in poplavlja vse živo na Floridi, pred tem je skoraj zravnal z zemljo Karibsko otočje. Po zadnjih podatkih so jakost spustili na 3. kategorijo, še vedno pa to pomeni hitrost vetra okoli 200 kilometrov na uro. Ameriški center za orkane je opozoril, da se vetrovi lahko še okrepijo in se s tem poviša kategorija. Največjo nevarnost v tem orkanu predstavljajo poplave. Tako so že opozorili, da bi se nivo morja lahko dvignil za 4,5 ali 4,6 metra, vse to spremljajo še močni valovi, ob vsem tem pa je vse območje zelo nizko in praktično na ravni morja, kar pomeni, da bodo obseg poplav in posledice ogromni. Še posebno opozarjajo, da se lahko nivo vode dvigne v trenutku in prebivalci praktično nimajo časa za ukrepanje. Del Miamija je že pod vodo, največ škode pa pričakujejo v Tampi, ki se ji orkan hitro približuje. Tampa ima težave s poplavami skoraj ob vsakem večjem dežju, orkan pa jih je nazadnje prizadel leta 1921, tako da so povsem nepripravljeni.

Orkani so značilnost južnega dela ZDA, jugovzhodne Azije in severne Avstralije. Orkan ali tropski ciklon je hitro rotirajoči nevihtni sistem, v centru katerega je zelo nizek zračni tlak, poleg močnih vetrov pa ga spremljajo tudi obilne padavine in visoki valovi. Kot pravijo meteorologi, je to največji orkan v moderni dobi in je trikrat večji od do zdaj največjega orkana Andrewsa, ki je prizadel Florido pred 25 leti. Orkan je toliko močnejši, kolikor nižji je tlak v njegovem očesu. Standardni atmosferski tlak meri 1112 milibarov, pri Irmi se je spustil malo nad 900 milibarov. Tropski cikloni nastanejo nad velikimi prostranstvi relativno tople vode in vso energijo dobijo iz izparevanja oceanske vode. Bolj ko je morje toplo, več energije lahko dobijo vsi orkani. Američani se soočajo s katastrofalnimi škodami zaradi vse hujših orkanov, njihov predsednik pa ne priznava podnebnih sprememb...

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav

sobota, 2. september 2017

Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - avgust 2017

Minimalna temperatura zraka: 9,0 °C, 22.08.2017 ob 06:06
Maksimalna temperatura zraka: 35,5 °C, 04.08.2017 ob 16:46, najvišja temperatura v letošnjem poletju ter od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Povprečna temperatura zraka: 20,7 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 22 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 8 dni
Število tropskih noči (Tmin. > 20°C): 3 noči (04.08.2017; t min. 20,1°C ob 06:06, 05.08.2017; tmin. 20,5°C ob 06:40, 06.08.2017; tmin. 21,6°C ob 06:20). Dne 06.08.2017 je bila zabeležena najvišja minimalna temperatura od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.

Minimalna vlažnost zraka: 36 %, 03.08.2017 ob 15:38
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 11.08.2017 ob 05:00
Povprečna vlažnost zraka: 70 %

Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1009,8 hpa, 11.08.2017 ob 08:34
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1020,9 hpa, 03.08.2017 ob 01:14
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,2 hpa

Mesečne padavine: 52,2 l/m2

Maksimalna hitrost vetra: 9,3 km/h, 02.08.2017 ob 19:44
Povprečna hitrost vetra: 2,0 km/h

Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.

Prijazen pozdrav