Vročina, prižgani alarmi in pogrešane osebe

KOT V APOKALIPSI - Poročila o vročini po Evropi se berejo kot začetek konca.

MILIJONI LJUDI v zahodni Evropi so se tudi včeraj dušili v izjemni vročini. Dosedanje rekorde so že v sredo podrli v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V belgijskem Liegu so namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.

Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu.

Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj. V Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnih 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila noč na četrtek verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Danes bodo Francozi končno dočakali osvežitev. Še posebej je bodo verjetno veseli v Parizu, kjer morajo prebivalci poleg pregretih stanovanj trpeti tudi zadušljive temperature v metroju, kjer ni klimatskih naprav.

VROČE TUDI SEVERNEJE

Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord. Podobne temperature so zabeležili tudi včeraj. V Nemčiji so doslej v rekah oziroma jezerih umrli štirje ljudje, niso pa doslej zabeležili smrtnih žrtev zaradi vročine.

Tudi na Nizozemskem se kuhajo. Na vzhodu te države so včeraj namerili 40 stopinj Celzija.

Vroče je tudi na Otoku. Velika Britanija je včeraj podrla dosedanji julijski temperaturni rekord, ki je znašal 36,7 stopinje Celzija, morda pa bo danes presegel celo absolutnega, ki je 38,5 stopinje Celzija, navaja britanski vremenski urad. V Londonu medtem policija išče tri ljudi, ki jih pogrešajo po kopanju v Temzi.

ŠPANIJA SE ŽE OHLAJA

V petih italijanskih mestih - Bolzanu, Brescii, Firencah, Perugii in Torinu - so oblasti zaradi vročine dvignile stopnjo preplaha na tretjo. Vročina pesti tudi dele Luksemburga in Švice.

V Španiji so se medtem temperature začele zniževati in približevati običajnim vrednostim za ta letni čas. Le v šestih od 50 območij v državi še velja oranžni alarm, navajajo španski vremenoslovci.

Ob tokratnem vročinskem valu strokovnjaki znova opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Reviji Nature in Nature Geoscience sta v sredo objavili študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.

SKRB VZBUJAJOČE - Reviji Nature in Nature Geoscience sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.

Vir: časnik Svet24 (petek, 26.07.2019, številka 170, letnik 7).

Prijazen pozdrav

Letošnje poletje med petimi najtoplejšimi

PRVE ANALIZE - Že pred koncem meseca julija je jasno, da izstopa.

VREMENOSLOVCI po preteku dobre polovice meteorološkega poletja ocenjujejo, da bo letošnje poletje skoraj zanesljivo med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih.

Poletja 2003, ki je bilo daleč najtoplejše doslej, pa po vsej verjetnosti ne bomo presegli. Možnost za to je po oceni Agencije RS za okolje (Arso) za zdaj okoli triodstotna.

Letošnje poletje je po navedbah Arsa že do zdaj postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981-2010. Vročih dni z najvišjo temperaturo zraka nad 30 stopinj Celzija so letos po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30. Do konca avgusta pa lahko po nižinah računamo še na kakšnih 10 do 20 vročih dni.

PADAJO REKORDI

Medtem ko so v zadnjih 20 letih v Sloveniji poletja z več kot 20 vročimi dnevi pogosta - poletje 2003 je postreglo celo z okoli 40 ali 50 vročimi dnevi, krajevno jih je bilo na Primorskem nad 70 -, pa so pred nekaj desetletji po nižinah v običajnem poletju našteli le okoli 10 vročih dni.

Letošnji junij je za okoli štiri stopinje Celzija odstopal od dolgoletnega povprečja in bil praktično izenačen z rekordno toplim junijem 2003. Za julij glede na dosedanje meritve in vremensko napoved do konca meseca pa Arso predvideva, da bo na državni ravni okoli 1,4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.

NASLEDNJI MESEC

Temperaturni odklon okoli 1,5 stopinje Celzija glede na obdobje 1981-2010 pričakujejo tudi za avgust. Ob tem opozarjajo, da se je avgusta od 70. let prejšnjega stoletja temperatura dvignila za okoli 2,5 stopinje Celzija. Najtoplejših 13 avgustov v obdobju 1961-2018 pa najdemo po letu 1991.

Vir: časnik Svet24 (četrtek, 25.07.2019, številka 169, letnik 7).

Prijazen pozdrav

Preverjamo: so bila poletja nekoč res precej bolj mila, kot so danes?

VROČI DNEVI - Smo v osemdesetih in devetdesetih tudi imeli take temperature?

SLOVENCI se sprašujemo, zakaj dandanes toliko težje prenašamo poletja, saj smo včasih preživeli celo brez klime, kar zdaj skoraj več ne gre.

Zato smo s pomočjo statistike Agencije RS za okolje (Arso) preverjali, zakaj so junij, julij in avgust dandanes tako neznosni in si jih brez pripomočkov za ohlajanje zraka ne znamo predstavljati.

"Pa kaj je z nami?! Včasih je bilo tudi vroče in smo preživeli brez klim v avtih in notranjosti. Dovolj sta bili senca in hladna pijača, morda kakšen ventilator in klobuk za na sonce. Danes pa, kot da bi se naše telo razvadilo in ne prenese več takih poletij," se glasi eden od komentarjev na družbenih omrežjih, kjer trenutno poteka živahna razprava o Slovencih, razvajenih s klimami. Pa smo res?

KAJ JE KRIVO

Odgovor, ali so se spremenila poletja, ali mi, smo poskušali najti v primerjavi statistik poletij nekoč in danes. "Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih dvig znaša okoli 2,5 stopinje. Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja med letoma 1981 in 2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990," so povedali na Arsu.

Vključno z lanskim letom smo imeli tako štiri zaporedna nadpovprečno topla poletja. "Višjo temperaturo od dolgoletnega povprečja, ponovno govorimo o obdobju med letoma 1981 in 2010, smo beležili v prav vseh treh mesecih. Lanski avgust je denimo izstopal, ker je bila temperatura na večini vremenskih postaj okoli dve stopinji nad dolgoletnim povprečjem. Tudi brez izjemne vročine je bilo poletje ponekod na Gorenjskem in Primorskem četrto, drugod pa peto do sedmo najtoplejše v zadnjih 60 letih.

Število vročih dni (najvišja temperatura višja od 30 stopinj Celzija) je bilo precej nad dolgoletnim povprečjem: po nižinah Primorske jih je bilo okoli 50, po nižinah v notranjosti okoli 30, kar je sicer značilno za najbolj vroče dele Primorske.

DALJŠI VROČINSKI VALOVI

Tudi leto poprej, v letu 2017, je bilo število vročih dni - ko temperatura zraka preseže 30 stopinj - po večini v nižinah med 18 in 48 dni ali v grobem dvakrat toliko, kot znaša dolgoletno povprečje med letoma 1981 in 2010. Na Goriškem je bilo denimo leta 2017 število takih dni 48, dolgoletno povprečje pa je sicer tam znašalo "samo" 28 dni. Tudi v drugih mestih je bilo število dni z visokimi temperaturami za okoli pol višje od dolgoletnega povprečja.

Iz statistike torej sledi, da se je temperatura v naši deželi dvignila, "kar se odraža tudi z intenzivnejšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, med katerimi smo v Sloveniji opazili večjo umrljivost", so dejali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povedali so še, da je v letu 2015 v obdobju vročinskih valov umrlo 137 (ali 7 odstotkov) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju.

KAJ NAS ČAKA

Zato v teh dneh, ko bomo izpostavljeni novemu vročinskemu valu, previdnost ne bo odveč. "Najbolj vroče bo od jutri do petka, ko bodo po nižinah osrednje in zahodne Slovenije temperature okoli 35 stopinj, tudi noči ne bodo tako sveže, kot so bile do zdaj. Le v vzhodni Sloveniji izrazite vročine ne pričakujemo. Tudi noči ne bodo tako sveže kot so bile zadnje dni," so napovedali na Arsu.

Zanimivost - NEKOČ IN LETOS

Arso je povedal, da leta 1978 v Ljubljani sploh ni bilo vročih dni, leta 2003 pa jih je bilo 52. "Letos smo jih za zdaj našteli 19," so nam sporočili z agencije.

Vir: časnik Svet24 (torek, 23.07.2019, številka 167, letnik 7).

Prijazen pozdrav

Letošnji junij globalno najbolj vroč

Ugotovitve ameriških podnebnih strokovnjakov.

Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih v četrtek objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Amerike nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu. Bil je tudi 414. zaporedni mesec in 43. zaporedni junij, odkar so globalne temperature nadpovprečne, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Vir: časnik Svet24 (sobota, 20.07.2019, številka 165, letnik 7).

Prijazen pozdrav

Katastrofalne napovedi: se bo Ljubljana cvrla v vročini?

TEMPERATURE - Nič kaj spodbudni niso izsledki študij o posledicah podnebnih sprememb.

ŠTUDIJA švicarskega laboratorija je našo prestolnico uvrstila na vrh seznama evropskih krajev, ki naj bi jih podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja najbolj prizadele.

Globalno segrevanje označuje človeško povzročeno višanje povprečne temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja naprej in njegovo predvideno nadaljevanje.

Segrevanje je skoraj zagotovo posledica človeških dejavnosti, ki povečujejo količine toplogrednih plinov v ozračju in tako ustvarjajo učinek tople grede. Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za približno 0,6 stopinje Celzija in se bo v prihodnje še višala, in to vse občutneje, a za koliko?

Najti odgovore na ta in druga vprašanja v zvezi s tem je morda najbolj pomemben znanstveni izziv našega časa. Moč in kraje temperaturnih sprememb so poskušali za svet, pretežno pa za Evropo, oceniti v švicarskem laboratoriju Crowther Lab, ki se ukvarja z razumevanjem globalnega segrevanja in njegovega vpliva na podnebje.

ČRNE PROGNOZE

Ena od ključnih osebnosti te obsežne švicarske študije, o kateri se je nedavno razpisal tudi eden od osrednjih britanskih časopisov The Guardian, Tom Crowther, je dejal, da so ga izsledki popolnoma osupnili. Za omenjeni časopis je Crowther povedal: "Sploh nismo pripravljeni na kaj takega. Ukrepanje na račun podnebnih sprememb bi se moralo začeti včeraj. Prej ko začnemo, manjši bo vpliv." Strokovnjaki celo menijo, da nas bodo nove podnebne razmere, v katere prehajamo, lahko prisilile v to, da v nekaterih mestih ne bomo mogli več živeti, saj se na nove razmere ne bo mogoče prilagoditi.

Študija Švicarjev pravi, da bo 77 odstotkov svetovnih mest do leta 2050 doživelo burne vremenske spremembe, 22 odstotkov krajev pa bo deležnih celo razmer, ki jih do zdaj sploh ne poznamo. To naj bi veljalo za Džakarto, Singapur, Yangon in Kuala Lumpur. V Evropi naj bi se temperatura zvišala za 3,5 stopinje poleti in za skoraj pet stopinj pozimi.

SLOVENIJA IN NJENE SOSEDE

To recimo pomeni, da bo London po podnebju postal podoben Barceloni, torej bo imel bistveno manj padavin, po katerih je zdaj poznan, tudi mila poletja bodo očitno za Otočane postajala preteklost, saj se jim na podlagi študije obetajo suše in dvig temperatur do skoraj šest stopinj Celzija (do leta 2050), Madrid bo v naslednjih 30 letih dobil vremensko podobo Marakeša (Maroko), Stockholm (Švedska) pa vremensko podobo Budimpešte (Madžarska), je še zapisano v študiji.

Kako pa kaže Sloveniji? Ne prav dobro, kajti Švicarji so jo uvrstili na vrh seznama evropskih krajev, ki jih bodo podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja najbolj prizadele. Dejali so, da naj bi se temperatura v Ljubljani do leta 2050 zvišala za kar osem stopinj! Podobno na udaru sta še Dunaj in Zagreb. Za šest ali sedem stopinj naj bi se temperatura dvignila v Berlinu, Varšavi, Kijevu, Madridu, Parizu in Londonu, za štiri oziroma pet stopinj pa bo v naslednjih 30 letih postopoma topleje v Moskvi.

ONI PRAVIJO DRUGAČE

Obrnili smo se na Agencijo Republike Slovenije za okolje, da bi pokomentirali napovedi. Povedali so nam, da so lani pripravili poročilo o podnebnih projekcijah za Slovenijo do leta 2100. "Glede na švicarsko študijo smo imeli pri oceni podnebnih sprememb na voljo mnogo boljše in številčnejše podatke. Namesto enega smo obravnavali tri različne scenarije, namesto treh (ti so glede na vse obstoječe modele precej oziroma zelo občutljivi na podnebne dejavnike) smo analizirali rezultate šestih modelov (pa še to namesto globalnih regionalne) in imeli smo mnogo boljše podatke o preteklem podnebju," so uvodoma poudarili.

Pojasnili so, da njihovi izračuni kažejo na mnogo manjše temperaturne spremembe. "Do leta 2050 naj bi se v osrednji Sloveniji, kamor spada Ljubljana, po enem scenariju na letni ravni ogrelo za okoli 1,5 do dve stopinji Celzija in tudi povprečje najvišje dnevne julijske temperature naj bi se spremenilo podobno. Tudi če vzamemo izračune najbolj skrajnega modela, je pričakovana sprememba temperature le okoli 2,5 stopinje Celzija," so razložili in dodali, da švicarska študija ne podaja absolutnih vrednosti in časovnih potekov za Ljubljano, "zato težko komentiramo, od kod izračunana sprememba za osem stopinj Celzija. Sodeč po naših izkušnjah s podnebnimi modeli in trendu segrevanja v zadnjih desetletjih, gre za močno pretirano vrednost."

SKRBI JIH

Ne glede na to, kakšen bo dvig temperature, je situacija resna. In videti je, da se tudi slovenska mladina močno zaveda, saj se je že večkrat v Ljubljani zbrala na podnebnem štrajku. S protesti so zahtevali takojšnje razogljičenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Zahtevali so tudi ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen, učinkovit in zeleni javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.

"Vlade, Evropska unija, multinacionalke in drugi na pozicijah moči nam s svojimi preteklimi in sedanjimi odločitvami odrekajo dostojno življenje v prihodnosti - v času, v katerem bomo živeli mi in bodo odraščali naši otroci. Z zahtevami opozarjamo na kompleksnost, medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi in okolja ter na potrebo po takojšnjem ukrepanju na način, ki bo vsem ljudem omogočil pravičen prehod v zeleno prihodnost," so njihove besede.

Vir: časnik Svet24 (sobota, 13.07.2019, številka 159, letnik 7).

Prijazen pozdrav