Tako hladnega maja ni bilo že od leta 1991

Mesec izstopa tudi po izjemno majhnem številu sončnih ur.

Letošnji maj je v vremenskem pogledu nekaj posebnega. Prekinil je niz 13 zaporednih nadpovprečno toplih mesecev. Povprečna majska temperatura bo najnižja po letu 1991. Mesec izstopa tudi po izjemno majhnem številu sončnih ur, na nekaterih postajah bo celo rekordno siv. Padavin je bilo več od povprečja, še posebej na Primorskem, navajajo na Agenciji RS za okolje (Arso). Povprečna temperatura v zadnjem mesecu letošnje meteorološke pomladi, ki se izteka v petek, bo od dve do tri stopinje Celzija nižja od dolgoletnega povprečja in tako najnižja po letu 1991.

Dolgoletno povprečje temperature zraka čez ves dan je sicer maja po nižinah večinoma med 15 in 16 stopinjami Celzija, ob morju nekoliko več, v višjih legah pa nekoliko manj, je pojasnil klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik. Najbolj bo letošnji maj izstopal po izjemno majhnem številu sončnih ur; skupno število sončnih ur bo večinoma med 110 in 140, kar je le polovica normalne vrednosti in toliko, kot je običajno za februar ali marec, so sporočili z Arsa. Letos smo v Sloveniji manj sončnega vremena imeli le januarja, najbolj sončen pa je bil do zdaj mesec marec.

Vir: časnik Svet24 (četrtek, 30.05.2019, številka 122, letnik 7).

Prijazen pozdrav

Pred tremi dnevi z 265 centimetri padel "zimski" rekord na Kredarici

REKORD - Na Kredarici so namerili najvišjo snežno odejo v tekoči "zimi" do zdaj.

LETOŠNJA ZIMA je bila v dolinah in gorah zelo mila, kljub temu pa so v sredo pri najvišji slovenski planinski koči in tudi meteorološki postaji na Kredarici zabeležili rekord. Najvišja snežna odeja letošnje "zime" je bila dosežena slab mesec pred koledarskim poletjem.

Najvišja snežna odeja na Kredarici, ki leži 2515 metrov nad morjem in 349 metrov pod vrhom Triglava, je bila tako dosežena najkasneje v letu v zadnjih 58 letih.

Še aprila je bilo na tej višini v Julijskih Alpah le 140 centimetrov snega, prehodi hladnih front v maju pa so v hribih in gorah prinesli nove snežne padavine, v sredo pa je merilna naprava pokazala 265 centimetrov snega. Dežurna meteorologinja na Agenciji RS za okolje nam je potrdila, da je bil rekord s tem dosežen. Prejšnji rekord je bil 11. maja 1991, ko je bilo snega za 440 centimetrov. Najvišja višina snežne odeje v celotni "zimi" do zdaj je bila v maju zabeležena le sedemkrat, in sicer še v letih 2006, 1985, 1980, 1979 in 1956.

KREDARICA - POSTAJA REKORDOV

Najvišja slovenska meteorološka postaja, ki nepretrgoma deluje že več kot 65 let, prva meteorološka opazovanja in meritve pa so se začeli že leto dni po postavitvi koče leta 1896, je sicer "lastnica" kar nekaj slovenskih meteoroloških rekordov.

Podatek, da je Kredarica "nosilka" rekorda najvišje snežne odeje, leta 2001 so izmerili okroglih sedem metrov snega, verjetno ni presenetljiv, a je v isti zimski sezoni padel še en rekord. V celotni zimi 2000/2001 je namreč zapadlo neverjetnih 1662 centimetrov snega. Presenetljiva ni niti rekordna dolžina obstoja snežne odeje. V zimah 1976/77 in 1984/85 je namreč od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto sneg ležal kar 290 dni.

Vsi rekordi sicer niso povezani s snegom. Čeprav burja z močnimi sunki vetra kraljuje na slovenski obali, pa je bil do zdaj najmočnejši sunek vetra zabeležen prav na Kredarici. Pred štirimi leti so 10. januarja ponoči merilne naprave zabeležile sunek vetra z močjo kar 221 kilometrov na uro.

Vir: časnik Svet24 (sobota, 25.05.2019, številka 118, letnik 7).

Prijazen pozdrav

V ZDA je hudo: neurja in poplave

Po osrednjem delu ZDA od začetka tedna divjajo huda neurja, ki povzročajo tudi poplave. Do zdaj so zaradi tega umrli najmanj štirje ljudje. Dve osebi sta umrli v Misuriju zaradi hudega naliva na cesti, tornado je v Iowi ubil 74-letno žensko, v Oklahomi pa je v poplavah umrla neka ženska. Na območju Teksasa, Oklahome, Kansasa, Misurija, Iowe in Nebraske so od začetka tedna našteli skupaj 60 tornadov, nevarnost zanje velja še do konca tedna. Neurja se bodo po besedah meteorologov razširila tudi na severovzhod ZDA, kjer pričakujejo močan veter, nalive in tudi tornade ter točo.

Vir: časnik Svet24 (petek, 24.05.2019, številka 117, letnik 7).

Prijazen pozdrav

Podnebne spremembe izziv za smučišča

Bomo v Sloveniji še kdaj videli sneg?

Podnebne spremembe prinašajo velike izzive za turistično panogo, med drugim jih že precej občutijo smučišča. V Alpah bi se lahko število smučišč z zadostnimi količinami naravnega snega zmanjšalo s 666 na 202. Študije v ZDA so pokazale, da se je število smučarjev od leta 2000 do 2010 zmanjšalo za 15 milijonov, prihodki so se zmanjšali za milijardo dolarjev in število delovnih mest za od 13.000 do 27.000. Po pesimističnih napovedih bi se v Sloveniji število dni s snežno odejo lahko zaradi podnebnih sprememb zmanjšalo za več kot en mesec.

Vir: časnik Svet24 (četrtek, 23.05.2019, številka 116, letnik 7).

Prijazen pozdrav

Gladina morja se bo višala in višala

Če se to uresniči, nas čaka katastrofa.

Avtorji najnovejše raziskave opozarjajo, da bo zaradi višanja morske gladine, ki naj bi bilo še bolj dramatično od prvotno predvidenega, morda moralo domove zapustiti več sto milijonov ljudi. Forum za podnebne spremembe je pred leti naznanil, da se bo gladina morja zaradi nadaljnjega segrevanja Zemlje in brez večjih zmanjšanj emisij do leta 2100 povišala med 52 in 98 centimetri, a so zdaj napovedi še slabše; če se emisije toplogrednih plinov ne bodo zmanjševale, se bo gladina do leta 2100 zvišala za od 62 do 238 centimetrov!

Vir: časnik Svet24 (sreda, 22.05.2019, številka 115, letnik 7).

Prijazen pozdrav