Minimalna temperatura zraka: 0,1 °C, 31.10.2017 ob 06:50
Maksimalna temperatura zraka: 20,7 °C, 16.10.2017 ob 14:00
Povprečna temperatura zraka: 10,2 °C
Minimalna vlažnost zraka: 38 %, 30.10.2017 ob 14:35
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 04.10.2017 ob 06:15
Povprečna vlažnost zraka: 76 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 999,4 hpa, 29.10.2017 ob 13:00
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1028,6 hpa, 15.10.2017 ob 11:20
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1019,8 hpa
Mesečne padavine: 32,3 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 8,4 km/h, 27.10.2017 ob 22:25
Povprečna hitrost vetra: 1,0 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
petek, 10. november 2017
sobota, 4. november 2017
Čas
V nedeljo smo spet prestavili čas za eno uro nazaj in prešli na uro po soncu. Poleti namreč številne države in tudi Slovenija od leta 1983 prestavljajo kazalce za uro naprej, jeseni pa nazaj. Marca 1983, ko smo prvič premaknili uro naprej, so se dogajale prave komedije zmešnjav. V podjetjih so premikali začetek dela, prilagodili so avtobusni in železniški vozni red, tako da kakšne posebne spremembe zaradi premika kazalcev niti ni bilo.
Prvi resni predlog o prehodu na poletni čas je dal angleški gradbenik William Willett leta 1907 v brošuri z naslovom Razsipanje z dnevno svetlobo, vendar mu tedaj ni uspelo prepričati britanskega parlamenta. V tej zgodbi je pomemben tudi standardni čas (na katerega smo spet prešli minulo nedeljo zjutraj). Iznašel in predlagal ga je kanadski železniški inženir Sandford Fleming, ki je leta 1878 razdelil svet na enourne pasove. Odkril je rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah in usklajujejo čas s krajevnim položajem sonca. Bistvo poletnega časa ("daylight saving time") naj bi bila večja usklajenost dnevne svetlobe in delovnega časa.
V Evropi poletnemu času pravimo EST (european summer time), medtem ko je "zimski" oziroma standardni čas označen kot CET (central european time), poleti potem postane CEST (central european summer time). Poletni čas se v glavnem uporablja v severnem zmerno toplem pasu, medtem ko se v tropskem ne, ker se čas osončenosti ne menjuje tako močno. V Ameriki in Kanadi preidejo na poletni čas tako kot v Evropi, nazaj pa teden dni za nami. EU od leta 2002 prehaja na poletni čas drugo nedeljo v marcu in nazaj zadnjo nedeljo v oktobru. Tako premikajo ure vse evropske države razen Islandije.
Leta 2011 je premikanje kazalcev ukinila Rusija, s tem, da je ukinila zimsko računanje časa in je pri njih čas vedno eno uro pred soncem. Kar sploh ni tako slabo, če pomislimo, da bi lahko imeli eno uro daljši dan...
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Prvi resni predlog o prehodu na poletni čas je dal angleški gradbenik William Willett leta 1907 v brošuri z naslovom Razsipanje z dnevno svetlobo, vendar mu tedaj ni uspelo prepričati britanskega parlamenta. V tej zgodbi je pomemben tudi standardni čas (na katerega smo spet prešli minulo nedeljo zjutraj). Iznašel in predlagal ga je kanadski železniški inženir Sandford Fleming, ki je leta 1878 razdelil svet na enourne pasove. Odkril je rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah in usklajujejo čas s krajevnim položajem sonca. Bistvo poletnega časa ("daylight saving time") naj bi bila večja usklajenost dnevne svetlobe in delovnega časa.
V Evropi poletnemu času pravimo EST (european summer time), medtem ko je "zimski" oziroma standardni čas označen kot CET (central european time), poleti potem postane CEST (central european summer time). Poletni čas se v glavnem uporablja v severnem zmerno toplem pasu, medtem ko se v tropskem ne, ker se čas osončenosti ne menjuje tako močno. V Ameriki in Kanadi preidejo na poletni čas tako kot v Evropi, nazaj pa teden dni za nami. EU od leta 2002 prehaja na poletni čas drugo nedeljo v marcu in nazaj zadnjo nedeljo v oktobru. Tako premikajo ure vse evropske države razen Islandije.
Leta 2011 je premikanje kazalcev ukinila Rusija, s tem, da je ukinila zimsko računanje časa in je pri njih čas vedno eno uro pred soncem. Kar sploh ni tako slabo, če pomislimo, da bi lahko imeli eno uro daljši dan...
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
sobota, 28. oktober 2017
Dobri stari časi
Do začetka zime, 21. decembra, nas ločita slaba dva meseca. Meteorologi se dolgoročnih vremenskih napovedi izogibajo, vseeno pa poglejmo, kaj pravijo nekateri o tem, kakšni naj bi bili zimski meseci. Ljubiteljski meteorolog Dušan Kaplan z Blok pravi, da so izkušnje iz ljudskega izročila pogosto vezane na nasprotja v stilu huda zima - vroče poletje, topla jesen - pozna pomlad... Tako nadaljuje, da so bili junij, julij in tudi deloma avgust letos vroči in suhi in taki naj bi bili tudi obeti za december in januar. S pomočjo svetnikov in pregovorov pa Kaplan napoveduje nekaj snega ob božiču.
Bolj resna je napoved komercialne vremenske ameriške agencije Accuweather, poznane tudi po dolgoročnejših napovedih vremena. Tu pravijo, da naj bi v osrednji Evropi (od Nemčije do Poljske) in na območju Alp imeli v decembru in večjem delu januarja nekoliko nadpovprečne temperature in blažje zimsko vreme, na območju Alp pa naj bi bile decembra in januarja tudi obilnejše snežne plohe. Po Accuweatherjevi dolgoročni napovedi naj bi 22. decembra padal sneg, še lepše pa se sliši napoved za 29. december, ko naj bi močno snežilo in naj bi tako imeli vsaj deloma belo novo leto. Za drugi del zime napovedujejo obsežno sneženje in temperature precej pod povprečjem.
Naj zapišemo še zanimivost iz preteklosti. Slovenija je bila oktobra 1974 vsaj v sredogorju in visokogorju dokaj bela. Na Kredarici je bilo kar 187 centimetrov snega, pri Domu na Komni 49 centimetrov, na Kumu in v Podolševi na Koroškem 40 centimetrov, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 30 centimetrov in v Novi vasi na Blokah 12 centimetrov. Kdo bi lahko rekel: dobri stari časi...
P.S.: Naj vas spomnimo še na eno podrobnost. Konec tedna bomo urne kazalce premaknili nazaj. Kot bi rekli, bomo imeli uro spanja več. Sonce bo po uri vzšlo nekaj minut čez 6. uro in zašlo že ob petih popoldne.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Bolj resna je napoved komercialne vremenske ameriške agencije Accuweather, poznane tudi po dolgoročnejših napovedih vremena. Tu pravijo, da naj bi v osrednji Evropi (od Nemčije do Poljske) in na območju Alp imeli v decembru in večjem delu januarja nekoliko nadpovprečne temperature in blažje zimsko vreme, na območju Alp pa naj bi bile decembra in januarja tudi obilnejše snežne plohe. Po Accuweatherjevi dolgoročni napovedi naj bi 22. decembra padal sneg, še lepše pa se sliši napoved za 29. december, ko naj bi močno snežilo in naj bi tako imeli vsaj deloma belo novo leto. Za drugi del zime napovedujejo obsežno sneženje in temperature precej pod povprečjem.
Naj zapišemo še zanimivost iz preteklosti. Slovenija je bila oktobra 1974 vsaj v sredogorju in visokogorju dokaj bela. Na Kredarici je bilo kar 187 centimetrov snega, pri Domu na Komni 49 centimetrov, na Kumu in v Podolševi na Koroškem 40 centimetrov, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 30 centimetrov in v Novi vasi na Blokah 12 centimetrov. Kdo bi lahko rekel: dobri stari časi...
P.S.: Naj vas spomnimo še na eno podrobnost. Konec tedna bomo urne kazalce premaknili nazaj. Kot bi rekli, bomo imeli uro spanja več. Sonce bo po uri vzšlo nekaj minut čez 6. uro in zašlo že ob petih popoldne.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
petek, 6. oktober 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - september 2017
Minimalna temperatura zraka: 5,7 °C, 13.09.2017 ob 06:16
Maksimalna temperatura zraka: 22,3 °C, 06.09.2017 ob 14:57
Povprečna temperatura zraka: 12,6 °C
Minimalna vlažnost zraka: 44 %, 21.09.2017 ob 13:10
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 11.09.2017 ob 00:50
Povprečna vlažnost zraka: 85 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,1 hpa, 11.09.2017 ob 17:10
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1027,8 hpa, 28.09.2017 ob 22:00
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1015,4 hpa
Mesečne padavine: 236,3 l/m2, padavinsko najbolj bogat mesec od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Maksimalna hitrost vetra: 8,7 km/h, 10.09.2017 ob 02:15
Povprečna hitrost vetra: 0,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 22,3 °C, 06.09.2017 ob 14:57
Povprečna temperatura zraka: 12,6 °C
Minimalna vlažnost zraka: 44 %, 21.09.2017 ob 13:10
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 11.09.2017 ob 00:50
Povprečna vlažnost zraka: 85 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,1 hpa, 11.09.2017 ob 17:10
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1027,8 hpa, 28.09.2017 ob 22:00
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1015,4 hpa
Mesečne padavine: 236,3 l/m2, padavinsko najbolj bogat mesec od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Maksimalna hitrost vetra: 8,7 km/h, 10.09.2017 ob 02:15
Povprečna hitrost vetra: 0,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
sreda, 4. oktober 2017
Kazalci okolja v Sloveniji
Konec minulega meseca je potekal evropski teden mobilnosti. V Agenciji za okolje in prostor so kot soorganizatorji sodelovali pri pripravi prve nacionalne mladinske konference o trajnostni mobilnosti, za potrebe konference je Agencija pripravila animacijo in mladinski priročnik o okolju, zdravju in prometu.
Tako video kot priročnik temeljita na podatkih in informacijah, ki so del sistema Kazalci okolja v Sloveniji. Spletna stran ponuja dostop do več kot 180 kazalcev, ki s pomočjo grafov in komentarjev kažejo smer okoljskega razvoja v Sloveniji. Razvrščeni so v tematske skupine oziroma poglavja in se nanašajo na okoljske sestavine (denimo vodo, zrak), okoljsko problematiko (denimo podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) in vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (denimo promet, kmetijstvo, turizem, energetika, instrumenti okoljske politike).
Kazalci okolja so med najuporabnejšimi orodji za poročanje o okolju. Temeljijo na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Za teden mobilnosti so uporabili kazalce za promet, ki so posebno zanimivi in nesporno pričajo o vplivnosti prometa na zrak in okolje. Obsegajo množico različnih grafov in njihovih razlag o prometu v Sloveniji in tudi v Evropski uniji od leta 2000 do vključno leta 2014. Tukaj ne gre samo za obseg in sestavo potniškega prevoza, ki je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, ampak tudi za različne druge grafe, ki govorijo o dogajanju v prometu kot enem večjih onesnaževalcev okolja.
Količinske vrednosti kazalca so največkrat izražene v letnih vrednostih in prikazane z grafi, preglednicami in komentarjem. Zanimiva je tudi enostavna ocena razvoja v obliki znaka (marjetice), ki je "povzetek" strokovne ocene razvoja pojava, ki ga kazalec obravnava glede na predstavljene podatke in zastavljene cilje.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Tako video kot priročnik temeljita na podatkih in informacijah, ki so del sistema Kazalci okolja v Sloveniji. Spletna stran ponuja dostop do več kot 180 kazalcev, ki s pomočjo grafov in komentarjev kažejo smer okoljskega razvoja v Sloveniji. Razvrščeni so v tematske skupine oziroma poglavja in se nanašajo na okoljske sestavine (denimo vodo, zrak), okoljsko problematiko (denimo podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) in vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (denimo promet, kmetijstvo, turizem, energetika, instrumenti okoljske politike).
Kazalci okolja so med najuporabnejšimi orodji za poročanje o okolju. Temeljijo na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Za teden mobilnosti so uporabili kazalce za promet, ki so posebno zanimivi in nesporno pričajo o vplivnosti prometa na zrak in okolje. Obsegajo množico različnih grafov in njihovih razlag o prometu v Sloveniji in tudi v Evropski uniji od leta 2000 do vključno leta 2014. Tukaj ne gre samo za obseg in sestavo potniškega prevoza, ki je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, ampak tudi za različne druge grafe, ki govorijo o dogajanju v prometu kot enem večjih onesnaževalcev okolja.
Količinske vrednosti kazalca so največkrat izražene v letnih vrednostih in prikazane z grafi, preglednicami in komentarjem. Zanimiva je tudi enostavna ocena razvoja v obliki znaka (marjetice), ki je "povzetek" strokovne ocene razvoja pojava, ki ga kazalec obravnava glede na predstavljene podatke in zastavljene cilje.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav