Največje breme nosijo ljudje v revščini.
Svet se sooča s podnebnim apartheidom, saj se bogati lažje prilagajajo bolj vročemu planetu, medtem ko revni najbolj trpijo posledice podnebnih sprememb, je posvaril posebni poročevalec Združenih narodov (ZN) za izredno revščino in človekove pravice Philip Alston. Podnebne spremembe bi lahko izbrisale desetletja napredka, je opozoril.
"Izprijeno je, da ljudje v revščini, ki so odgovorni le za majhen delež globalnih izpustov, nosijo največje breme podnebnih sprememb in so najmanj sposobni ubraniti se pred njimi," pravi Alston. Posebni poročevalci niso strokovnjaki ZN, temveč organizaciji predstavljajo svoje ugotovitve.
Vir: časnik Svet24 (sreda, 26.06.2019, številka 144, letnik 7).
Prijazen pozdrav
sreda, 26. junij 2019
Razglašena velika požarna ogroženost za 19 občin
VREME - V četrtek in petek celo do 37 stopinj Celzija, ogroženi bodo junijski vremenski rekordi.
VISOKE TEMPERATURE so kljub obilici dežja v prejšnjem mesecu dodobra izsušile zemljo. Ob prihodu drugega letošnjega vročinskega vala je zato uprava za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost na zahodu in jugozahodu države.
Pred nami je očitno leto vremenskih ekstremov. Prejšnji mesec, ko je padla ogromna količina padavin, so meteorologi zabeležili najnižje povprečne majske temperature od leta 1991.
Konec maja je padel tudi zimski rekord na naši najvišji planinski postojanki in meteorološki postaji na Kredarici, saj so imeli 30. maja najvišjo snežno odejo v letošnji "zimski" sezoni - 315 centimetrov.
LETO VREMENSKIH EKSTREMOV
Slab mesec kasneje se obetajo novi vremenski ekstremi. Meteorologi za drugi letošnji vročinski val napovedujejo, da bodo v četrtek in petek temperature narasle vse do 35 stopinj Celzija, na Primorskem pa se bo lahko živo srebro povzpelo celo na 37 stopinj Celzija. Do zdaj je bila na primer v prestolnici najvišja junijska temperatura 35,6 stopinje Celzija, izmerili so jo 20. junija 2003. V Biljah pri Novi Gorici so rekord zabeležili istega leta, ko se je ozračje segrelo na okroglih 37 stopinj Celzija.
Ohladitev v rekah in jezerih bo v prihodnjih dneh še kako dobrodošla, ob piknikih v naravi pa bo treba biti zaradi velike požarne ogroženosti zelo previden. Uprava za zaščito in reševanje je namreč z včerajšnjim dnem za 19 občin na zahodu in jugozahodu države razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. To pomeni, da je v teh občinah v naravi poleg požiganja in odmetavanja gorečih predmetov oziroma predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti in požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih. Zunaj pozidanih površin je prav tako prepovedano izvajati vse aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, med te spada tudi prižiganje ognjemetov.
Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor, opozarjajo na upravi za zaščito in reševanje.
GLOBE OD 200 DO 6000 EVROV
Opozorilo velja vzeti na znanje, saj s kršitvijo prepovedi ogrožamo naravno okolje in tudi življenja gasilcev ter ljudi, ki bi se znašli v bližini požara, poleg tega pa vas bo nespoštovanje udarilo po denarnici. Posameznika namreč lahko doleti globa od 200 do 600 evrov, za takšno vsoto pa si lahko privoščite kar nekaj piknikov. Pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki bi kljub prepovedi kuril v naravi, pa si lahko obeta globo od 1000 do 6000 evrov.
Vir: časnik Svet24 (sreda, 26.06.2019, številka 144, letnik 7).
Prijazen pozdrav
VISOKE TEMPERATURE so kljub obilici dežja v prejšnjem mesecu dodobra izsušile zemljo. Ob prihodu drugega letošnjega vročinskega vala je zato uprava za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost na zahodu in jugozahodu države.
Pred nami je očitno leto vremenskih ekstremov. Prejšnji mesec, ko je padla ogromna količina padavin, so meteorologi zabeležili najnižje povprečne majske temperature od leta 1991.
Konec maja je padel tudi zimski rekord na naši najvišji planinski postojanki in meteorološki postaji na Kredarici, saj so imeli 30. maja najvišjo snežno odejo v letošnji "zimski" sezoni - 315 centimetrov.
LETO VREMENSKIH EKSTREMOV
Slab mesec kasneje se obetajo novi vremenski ekstremi. Meteorologi za drugi letošnji vročinski val napovedujejo, da bodo v četrtek in petek temperature narasle vse do 35 stopinj Celzija, na Primorskem pa se bo lahko živo srebro povzpelo celo na 37 stopinj Celzija. Do zdaj je bila na primer v prestolnici najvišja junijska temperatura 35,6 stopinje Celzija, izmerili so jo 20. junija 2003. V Biljah pri Novi Gorici so rekord zabeležili istega leta, ko se je ozračje segrelo na okroglih 37 stopinj Celzija.
Ohladitev v rekah in jezerih bo v prihodnjih dneh še kako dobrodošla, ob piknikih v naravi pa bo treba biti zaradi velike požarne ogroženosti zelo previden. Uprava za zaščito in reševanje je namreč z včerajšnjim dnem za 19 občin na zahodu in jugozahodu države razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. To pomeni, da je v teh občinah v naravi poleg požiganja in odmetavanja gorečih predmetov oziroma predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti in požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih. Zunaj pozidanih površin je prav tako prepovedano izvajati vse aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, med te spada tudi prižiganje ognjemetov.
Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor, opozarjajo na upravi za zaščito in reševanje.
GLOBE OD 200 DO 6000 EVROV
Opozorilo velja vzeti na znanje, saj s kršitvijo prepovedi ogrožamo naravno okolje in tudi življenja gasilcev ter ljudi, ki bi se znašli v bližini požara, poleg tega pa vas bo nespoštovanje udarilo po denarnici. Posameznika namreč lahko doleti globa od 200 do 600 evrov, za takšno vsoto pa si lahko privoščite kar nekaj piknikov. Pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki bi kljub prepovedi kuril v naravi, pa si lahko obeta globo od 1000 do 6000 evrov.
Vir: časnik Svet24 (sreda, 26.06.2019, številka 144, letnik 7).
Prijazen pozdrav
petek, 21. junij 2019
Slika s spletne kamere Tržič (516 m) 2 - pogled proti jugozahodu
Od petka, 21. junija 2019 je na spletni strani meteorološke postaje Tržič, na razpolago slika s spletne kamere Tržič (516 m) 2 - pogled proti jugozahodu.
Vljudno vabljeni k spremljanju meteorološke situacije v Tržiču.
Prijazen pozdrav
EU do leta 2050 podnebno nevtralna
Evropa lahko doseže neto ničelne izpuste toplogrednih plinov.
Podnebna nevtralnost do leta 2050 je v EU mogoča, in sicer prek različnih scenarijev. "Vsaka država, regija, mesto in lokalna oblast mora oblikovati svojo lastno tranzicijo z globalnim ciljem v mislih," navaja poročilo Evropske podnebne fundacije. Podnebno ukrepanje bo ob tem stalo precej manj kot podnebne škode. Evropa lahko doseže neto ničelne izpuste toplogrednih plinov do leta 2050. To ni le tehnično mogoče, ampak je tudi zelo zaželeno z vidika cvetočega gospodarstva, bolj odporne družbe in večje blaginje, navaja poročilo.
Vir: časnik Svet24 (petek, 21.06.2019, številka 141, letnik 7).
Prijazen pozdrav
Podnebna nevtralnost do leta 2050 je v EU mogoča, in sicer prek različnih scenarijev. "Vsaka država, regija, mesto in lokalna oblast mora oblikovati svojo lastno tranzicijo z globalnim ciljem v mislih," navaja poročilo Evropske podnebne fundacije. Podnebno ukrepanje bo ob tem stalo precej manj kot podnebne škode. Evropa lahko doseže neto ničelne izpuste toplogrednih plinov do leta 2050. To ni le tehnično mogoče, ampak je tudi zelo zaželeno z vidika cvetočega gospodarstva, bolj odporne družbe in večje blaginje, navaja poročilo.
Vir: časnik Svet24 (petek, 21.06.2019, številka 141, letnik 7).
Prijazen pozdrav
Na Kredarici v 18 dneh pobralo tri metre snega
NAJHITREJŠE TALJENJE - Ostale so samo še snežne krpe, sporočajo meteorologi.
MINULI MESEC je v visokogorju še obilno snežilo, kar je bil svojevrsten rekord. Danes je slika popolnoma drugačna.
Vremenoslovci Agencije RS za okolje so 31. maja na Kredarici namerili najvišjo snežno odejo v sezoni - 320 centimetrov, "kar je hkrati tudi najpoznejši višek v višini snežne odeje v zadnjih 50 letih", so zapisali.
Hladnemu maju je sledilo zelo toplo obdobje, ki še vedno traja. Tako je na Kredarici v samo 18 dneh pobralo skoraj vso snežno odejo, kar je, kot pravijo meteorologi, "najhitrejše taljenje, ki smo ga zabeležili v visokogorju". Ostale so samo snežne krpe," so še zapisali in dodali, da je kljub hitremu taljenju v senčnih predelih visokogorja še vedno precej snega, ki se bo obdržal še nekaj tednov.
Vir: časnik Svet24 (petek, 21.06.2019, številka 141, letnik 7).
Prijazen pozdrav
MINULI MESEC je v visokogorju še obilno snežilo, kar je bil svojevrsten rekord. Danes je slika popolnoma drugačna.
Vremenoslovci Agencije RS za okolje so 31. maja na Kredarici namerili najvišjo snežno odejo v sezoni - 320 centimetrov, "kar je hkrati tudi najpoznejši višek v višini snežne odeje v zadnjih 50 letih", so zapisali.
Hladnemu maju je sledilo zelo toplo obdobje, ki še vedno traja. Tako je na Kredarici v samo 18 dneh pobralo skoraj vso snežno odejo, kar je, kot pravijo meteorologi, "najhitrejše taljenje, ki smo ga zabeležili v visokogorju". Ostale so samo snežne krpe," so še zapisali in dodali, da je kljub hitremu taljenju v senčnih predelih visokogorja še vedno precej snega, ki se bo obdržal še nekaj tednov.
Vir: časnik Svet24 (petek, 21.06.2019, številka 141, letnik 7).
Prijazen pozdrav
četrtek, 20. junij 2019
Iz Afrike prihodnji teden prihaja nov peklenski val
VROČINA - Če se bodo napovedi uresničile, bodo padali rekordi.
PRIHODNJI TEDEN v naše kraje prihaja drugi letošnji vročinski val. Nekateri meteorološki modeli celo nakazujejo, da bi se lahko v drugi polovici prihodnjega tedna temperature močno približale 40 stopinjam Celzija. V prestolnici so do zdaj najvišjo junijsko temperaturo 35,6 stopinje Celzija, izmerili leta 2003.
Po izjemno hladnem in deževnem preteklem mesecu, ki je bil celo najhladnejši maj po letu 1991 in najbolj deževen v zgodovini merjenj, se morda obeta nov vremenski rekord. Naslednji teden namreč prihaja nov, že drugi letošnji vročinski val, ki bi lahko prinesel najvišjo temperaturo, zabeleženo v juniju.
Medtem ko večina glavnih meteoroloških modelov za drugo polovico prihodnjega tedna napoveduje temperature okoli 35 stopinj Celzija, bi se lahko po nekaterih napovedih živo srebro tudi na sončni strani Alp povzpelo vse do 40 stopinj Celzija.
NAJHUJE OD SREDE DO PETKA
"Zanesljivost teh napovedi še ni zelo visoka, a ameriški in evropski model od prihodnje srede naprej dejansko napovedujeta nekajdnevni vročinski val s temperaturami nad 35 stopinj Celzija," je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.
Prihodnjih nekaj dni po njegovih besedah sicer še ne bo večjih sprememb. Konec tedna se bo verjetnost ploh in neviht povečala, zato bo nekaj stopinj hladneje, a bodo temperature še vedno presegale 25 stopinj Celzija.
"Za zdaj kaže, da se bo v začetku prihodnjega tedna vreme ustalilo, vročina pa bo začela naraščati nekje od torka. Vročina bo prišla iz Afrike proti srednji Evropi, Slovenija pa bo v tej osi najbolj vročega zraka. Po dosedanjih izračunih naj bi bili najbolj vroči dnevi sreda, četrtek in petek," je povedal meteorolog. Konec prihodnjega tedna naj bi se temperature znova malce znižale, a je treba po Gregorčičevih besedah ta podatek zaradi časovne oddaljenosti jemati z zadržkom.
Po enem izmed meteoroloških modelov naj bi bile med vročinskim valom temperature najvišje v južnem oziroma jugovzhodnem delu države. Gregorčič tega ni mogel potrditi, je pa pojasnil, da so temperature najvišje v krajih z najmanjšo nadmorsko višino. "To so recimo Goriška, Vipavska dolina, Krško polje, obrobje panonske doline, pa tudi Ljubljanska kotlina se po navadi kar precej segreje," je dodal.
BODO PADLI JUNIJSKI REKORDI?
Do zdaj so slovenski meteorologi najvišjo junijsko temperaturo namerili leta 2003. "Če se bodo napovedi uresničile, bi znali pasti kakšni junijski vročinski rekordi," ocenjuje Gregorčič. V Ljubljani je bila do zdaj najvišja junijska temperatura 35,6 stopinje Celzija, izmerili so jo 20. junija 2003. V Biljah pri Novi Gorici so rekord zabeležili prav tako leta 2003, ko se je ozračje segrelo na okroglih 37 stopinj Celzija.
"Letošnji junij se je že začel z nadpovprečnimi temperaturami. Če bo vročinski val prihodnji teden res udaril, se bo po letošnji mesečni temperaturi junij zelo približal rekordom iz leta 2003, a je to v tem trenutku še špekulacija," zaključuje Gregorčič.
40,8 stopinje Celzija je uradno najvišja zabeležena temperatura v Sloveniji, in sicer so jo namerili 8. avgusta 2013 v Cerkljah ob Krki.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 20.06.2019, številka 140, letnik 7).
Prijazen pozdrav
PRIHODNJI TEDEN v naše kraje prihaja drugi letošnji vročinski val. Nekateri meteorološki modeli celo nakazujejo, da bi se lahko v drugi polovici prihodnjega tedna temperature močno približale 40 stopinjam Celzija. V prestolnici so do zdaj najvišjo junijsko temperaturo 35,6 stopinje Celzija, izmerili leta 2003.
Po izjemno hladnem in deževnem preteklem mesecu, ki je bil celo najhladnejši maj po letu 1991 in najbolj deževen v zgodovini merjenj, se morda obeta nov vremenski rekord. Naslednji teden namreč prihaja nov, že drugi letošnji vročinski val, ki bi lahko prinesel najvišjo temperaturo, zabeleženo v juniju.
Medtem ko večina glavnih meteoroloških modelov za drugo polovico prihodnjega tedna napoveduje temperature okoli 35 stopinj Celzija, bi se lahko po nekaterih napovedih živo srebro tudi na sončni strani Alp povzpelo vse do 40 stopinj Celzija.
NAJHUJE OD SREDE DO PETKA
"Zanesljivost teh napovedi še ni zelo visoka, a ameriški in evropski model od prihodnje srede naprej dejansko napovedujeta nekajdnevni vročinski val s temperaturami nad 35 stopinj Celzija," je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.
Prihodnjih nekaj dni po njegovih besedah sicer še ne bo večjih sprememb. Konec tedna se bo verjetnost ploh in neviht povečala, zato bo nekaj stopinj hladneje, a bodo temperature še vedno presegale 25 stopinj Celzija.
"Za zdaj kaže, da se bo v začetku prihodnjega tedna vreme ustalilo, vročina pa bo začela naraščati nekje od torka. Vročina bo prišla iz Afrike proti srednji Evropi, Slovenija pa bo v tej osi najbolj vročega zraka. Po dosedanjih izračunih naj bi bili najbolj vroči dnevi sreda, četrtek in petek," je povedal meteorolog. Konec prihodnjega tedna naj bi se temperature znova malce znižale, a je treba po Gregorčičevih besedah ta podatek zaradi časovne oddaljenosti jemati z zadržkom.
Po enem izmed meteoroloških modelov naj bi bile med vročinskim valom temperature najvišje v južnem oziroma jugovzhodnem delu države. Gregorčič tega ni mogel potrditi, je pa pojasnil, da so temperature najvišje v krajih z najmanjšo nadmorsko višino. "To so recimo Goriška, Vipavska dolina, Krško polje, obrobje panonske doline, pa tudi Ljubljanska kotlina se po navadi kar precej segreje," je dodal.
BODO PADLI JUNIJSKI REKORDI?
Do zdaj so slovenski meteorologi najvišjo junijsko temperaturo namerili leta 2003. "Če se bodo napovedi uresničile, bi znali pasti kakšni junijski vročinski rekordi," ocenjuje Gregorčič. V Ljubljani je bila do zdaj najvišja junijska temperatura 35,6 stopinje Celzija, izmerili so jo 20. junija 2003. V Biljah pri Novi Gorici so rekord zabeležili prav tako leta 2003, ko se je ozračje segrelo na okroglih 37 stopinj Celzija.
"Letošnji junij se je že začel z nadpovprečnimi temperaturami. Če bo vročinski val prihodnji teden res udaril, se bo po letošnji mesečni temperaturi junij zelo približal rekordom iz leta 2003, a je to v tem trenutku še špekulacija," zaključuje Gregorčič.
40,8 stopinje Celzija je uradno najvišja zabeležena temperatura v Sloveniji, in sicer so jo namerili 8. avgusta 2013 v Cerkljah ob Krki.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 20.06.2019, številka 140, letnik 7).
Prijazen pozdrav
četrtek, 6. junij 2019
Po vremensko izrednem maju prihodnji teden prva vročina
KAJ SE OBETA? Toplo bo, a ne bo šlo za prvi letošnji vročinski val, pravijo meteorologi.
LETOŠNJI MAJ je bil v vremenskem pogledu nekaj posebnega, saj je bil najhladnejši po letu 1991, tudi padavin je bilo mnogo več od povprečja.
Najbolj bo letošnji maj izstopal po izjemno majhnem številu sončnih ur, na nekaterih vremenskih postajah je bil celo rekordno siv.
Skupno število sončnih ur tega meseca je bilo večinoma med 110 in 140, kar je le polovica normalne vrednosti in toliko, kot je običajno za februar ali marec, so navedli na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso).
IZSTOPA PRIMORSKA
Če potegnemo črto pod mesec maj, ga lahko primerjamo z januarjem, saj smo manj sončnega vremena letos imeli le takrat. Padavin je bilo maja več od povprečja, vendar niso padali rekordi; na Arsu so pojasnili, da so bili v nizu meritev nekateri meseci maji v preteklosti še bistveno bolj namočeni. Lahko pa rečemo, da letošnji maj izstopa predvsem po številu dni s padavinami, ne toliko po skupni količini dežja; razen ponekod na Primorskem je bil to eden najbolj namočenih majev v zadnjih sto letih, so sporočili z agencije.
Kar pa zadeva temperature, je bila povprečna temperatura v zadnjem mesecu letošnje meteorološke pomladi od dve do tri stopinje Celzija nižja od dolgoletnega povprečja in tako najnižja po letu 1991. Dolgoletno povprečje majskih temperatur zraka čez ves dan je bilo sicer po nižinah večinoma med 15 in 16 stopinjami Celzija, ob morju nekoliko več, v višjih legah pa nekoliko manj, so še pojasnili na Arsu.
RAZOČARANI KMETJE
Tako vreme v minulem mesecu je imelo zelo negativen vpliv predvsem na kmetijstvo. Razmere se sicer po regijah razlikujejo. Na Gorenjskem, kjer je bila v začetku maja ob pomanjkanju sončnih dni in izredni moči še slana, so prizadeti predvsem krompir (ponekod se je pojavila plesen), pridelek koruze, nekatere vrtnine in sadno drevje. V osrednji Sloveniji pa je dež onemogočil sajenje kultur na prosto, pozeba v začetku maja je prizadela predvsem krompir in zgodnje posevke fižola.
V Ljubljani, kjer je bila količina padavin nad dolgoletnim povprečjem, so bile njive tako namočene, da ni bila možna strojna obdelava, v nekaterih delih tudi danes še niso posadili krompirja, čeprav so že opozorila o pojavu plesni. Majske vremenske razmere so prizadele tudi nasade špargljev, pridelovalci solatnic in kapusnic opažajo slabšo rast in manjše pridelke, na čebulnicah pa opažajo zgoden napad plesni.
UPOČASNJENA RAST
Na Primorskem so bila skoraj ves maj zaradi moče onemogočena dela na njivskih površinah, so pa bile razmere odlične za vse rastlinske bolezni, rast sejanih rastlin je bila sicer upočasnjena. Na Zgornjem Vipavskem so prizadete predvsem njive z žiti, koruzo in ostalimi krmnimi rastlinami, zaradi poplavljanja so se pojavljala gnitja in napadi plesni.
V severovzhodni Sloveniji se je največ težav pojavljalo na težjih tleh, kjer so zemljišča zaradi obilnega deževja tako razmočena, da nanje ni bilo možno iti s kmetijsko mehanizacijo. Posledice so na njivskih površinah, trajnih nasadih in trajnem travinju.
KOLIKŠNA JE ŠKODA
V zelenjadarstvu je po trenutnih ocenah v povprečju 60-odstotna škoda. Prizadeti so predvsem paradižnik, bučke, paprika, jajčevci, melone in lubenice. Tudi pridelki v rastlinjakih zaradi prevelikih razlik med dnevno in nočno temperaturo zamujajo za približno 14 dni. Poleg tega slabo rast zaznavajo pri kapusnicah, solatnicah, čebulnicah in začimbah. Prizadeti so prav tako vinogradi in oljčniki.
V sadjarstvu se predvsem v strmih nasadih jablan pojavljata škrlup in listna pegavost, kjer so jablane cvetele v dežju, je bila slabša tudi oplodnja, več je cvetne monilije. Češnje so se marsikje osule, težava je tudi listna pegavost in luknjičavost, pokanje plodov. Jagode zorijo zelo počasi, ponekod imajo težave z glivičnimi boleznimi.
ČEŠNJE IN JAGODE
Škoda v sadjarstvu je zaradi vlage in neprestanega dežja največja v nasadih češenj. V Vipavski dolini, Brdih in na koprskem območju beležijo najmanj 70-odstotni izpad, ponekod tudi od 90 do 100-odstotnega. Prizadeti so prav tako nasadi jagod, do 80 odstotkov, po prvih ocenah je do 25-odstotna škoda na zgodnjih marelicah.
Ko smo že pri sadju, omenimo, da ga vsak Slovenec v povprečju na leto poje 122 kilogramov, koliko od tega je češenj, statistiki ne vedo. So pa izračunali, da je Slovenija lani uvozila nekaj manj kot 400 ton češenj, od tega skoraj dve petini iz Italije. Češnje uvažamo med drugim tudi iz Avstrije, Grčije in Španije, in to v vseh mesecih leta, največ pa junija. Enajst ton češenj je sicer Slovenija lani izvozila.
LAHKO PRIČAKUJEMO VROČINSKI VAL?
In kako kaže v prihodnje? Meteorolog Branko Gregorčič pravi, da se napovedi poteka vremena v prihodnjem tednu še spreminjajo in ne morejo z gotovostjo zatrditi, kako bo. Navedbe nekaterih medijev, da naj bi nas doletel prvi vročinski val, pa menda ne držijo. "Vsekakor lahko temperature od prihodnjega ponedeljka do srede sežejo malo nad 30 stopinj, vendar se vročina v drugi polovici tedna po večini izračunov ne bo stopnjevala, temveč, kot kaže, nekoliko omilila," je povedal.
MORJE
Nestanovitno vreme v zadnjem obdobju se pozna tudi pri temperaturah morja, ki je imelo konec maja na merilni postaji Koper komaj 14,4 stopinje Celzija. Včeraj je bila temperatura na isti merilni postaji že 19 stopinj.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 06.06.2019, številka 128, letnik 7).
Prijazen pozdrav
LETOŠNJI MAJ je bil v vremenskem pogledu nekaj posebnega, saj je bil najhladnejši po letu 1991, tudi padavin je bilo mnogo več od povprečja.
Najbolj bo letošnji maj izstopal po izjemno majhnem številu sončnih ur, na nekaterih vremenskih postajah je bil celo rekordno siv.
Skupno število sončnih ur tega meseca je bilo večinoma med 110 in 140, kar je le polovica normalne vrednosti in toliko, kot je običajno za februar ali marec, so navedli na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso).
IZSTOPA PRIMORSKA
Če potegnemo črto pod mesec maj, ga lahko primerjamo z januarjem, saj smo manj sončnega vremena letos imeli le takrat. Padavin je bilo maja več od povprečja, vendar niso padali rekordi; na Arsu so pojasnili, da so bili v nizu meritev nekateri meseci maji v preteklosti še bistveno bolj namočeni. Lahko pa rečemo, da letošnji maj izstopa predvsem po številu dni s padavinami, ne toliko po skupni količini dežja; razen ponekod na Primorskem je bil to eden najbolj namočenih majev v zadnjih sto letih, so sporočili z agencije.
Kar pa zadeva temperature, je bila povprečna temperatura v zadnjem mesecu letošnje meteorološke pomladi od dve do tri stopinje Celzija nižja od dolgoletnega povprečja in tako najnižja po letu 1991. Dolgoletno povprečje majskih temperatur zraka čez ves dan je bilo sicer po nižinah večinoma med 15 in 16 stopinjami Celzija, ob morju nekoliko več, v višjih legah pa nekoliko manj, so še pojasnili na Arsu.
RAZOČARANI KMETJE
Tako vreme v minulem mesecu je imelo zelo negativen vpliv predvsem na kmetijstvo. Razmere se sicer po regijah razlikujejo. Na Gorenjskem, kjer je bila v začetku maja ob pomanjkanju sončnih dni in izredni moči še slana, so prizadeti predvsem krompir (ponekod se je pojavila plesen), pridelek koruze, nekatere vrtnine in sadno drevje. V osrednji Sloveniji pa je dež onemogočil sajenje kultur na prosto, pozeba v začetku maja je prizadela predvsem krompir in zgodnje posevke fižola.
V Ljubljani, kjer je bila količina padavin nad dolgoletnim povprečjem, so bile njive tako namočene, da ni bila možna strojna obdelava, v nekaterih delih tudi danes še niso posadili krompirja, čeprav so že opozorila o pojavu plesni. Majske vremenske razmere so prizadele tudi nasade špargljev, pridelovalci solatnic in kapusnic opažajo slabšo rast in manjše pridelke, na čebulnicah pa opažajo zgoden napad plesni.
UPOČASNJENA RAST
Na Primorskem so bila skoraj ves maj zaradi moče onemogočena dela na njivskih površinah, so pa bile razmere odlične za vse rastlinske bolezni, rast sejanih rastlin je bila sicer upočasnjena. Na Zgornjem Vipavskem so prizadete predvsem njive z žiti, koruzo in ostalimi krmnimi rastlinami, zaradi poplavljanja so se pojavljala gnitja in napadi plesni.
V severovzhodni Sloveniji se je največ težav pojavljalo na težjih tleh, kjer so zemljišča zaradi obilnega deževja tako razmočena, da nanje ni bilo možno iti s kmetijsko mehanizacijo. Posledice so na njivskih površinah, trajnih nasadih in trajnem travinju.
KOLIKŠNA JE ŠKODA
V zelenjadarstvu je po trenutnih ocenah v povprečju 60-odstotna škoda. Prizadeti so predvsem paradižnik, bučke, paprika, jajčevci, melone in lubenice. Tudi pridelki v rastlinjakih zaradi prevelikih razlik med dnevno in nočno temperaturo zamujajo za približno 14 dni. Poleg tega slabo rast zaznavajo pri kapusnicah, solatnicah, čebulnicah in začimbah. Prizadeti so prav tako vinogradi in oljčniki.
V sadjarstvu se predvsem v strmih nasadih jablan pojavljata škrlup in listna pegavost, kjer so jablane cvetele v dežju, je bila slabša tudi oplodnja, več je cvetne monilije. Češnje so se marsikje osule, težava je tudi listna pegavost in luknjičavost, pokanje plodov. Jagode zorijo zelo počasi, ponekod imajo težave z glivičnimi boleznimi.
ČEŠNJE IN JAGODE
Škoda v sadjarstvu je zaradi vlage in neprestanega dežja največja v nasadih češenj. V Vipavski dolini, Brdih in na koprskem območju beležijo najmanj 70-odstotni izpad, ponekod tudi od 90 do 100-odstotnega. Prizadeti so prav tako nasadi jagod, do 80 odstotkov, po prvih ocenah je do 25-odstotna škoda na zgodnjih marelicah.
Ko smo že pri sadju, omenimo, da ga vsak Slovenec v povprečju na leto poje 122 kilogramov, koliko od tega je češenj, statistiki ne vedo. So pa izračunali, da je Slovenija lani uvozila nekaj manj kot 400 ton češenj, od tega skoraj dve petini iz Italije. Češnje uvažamo med drugim tudi iz Avstrije, Grčije in Španije, in to v vseh mesecih leta, največ pa junija. Enajst ton češenj je sicer Slovenija lani izvozila.
LAHKO PRIČAKUJEMO VROČINSKI VAL?
In kako kaže v prihodnje? Meteorolog Branko Gregorčič pravi, da se napovedi poteka vremena v prihodnjem tednu še spreminjajo in ne morejo z gotovostjo zatrditi, kako bo. Navedbe nekaterih medijev, da naj bi nas doletel prvi vročinski val, pa menda ne držijo. "Vsekakor lahko temperature od prihodnjega ponedeljka do srede sežejo malo nad 30 stopinj, vendar se vročina v drugi polovici tedna po večini izračunov ne bo stopnjevala, temveč, kot kaže, nekoliko omilila," je povedal.
MORJE
Nestanovitno vreme v zadnjem obdobju se pozna tudi pri temperaturah morja, ki je imelo konec maja na merilni postaji Koper komaj 14,4 stopinje Celzija. Včeraj je bila temperatura na isti merilni postaji že 19 stopinj.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 06.06.2019, številka 128, letnik 7).
Prijazen pozdrav
sobota, 1. junij 2019
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - maj 2019
Minimalna temperatura zraka: -0,1 °C, 07.05.2019 ob 06:16
Maksimalna temperatura zraka: 23,1 °C, 24.05.2019 ob 15:55
Povprečna temperatura zraka: 11,0 °C
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 1 dan
Minimalna temperatura zraka 5 cm nad tlemi: 2,1 °C, 07.05.2019 ob 06:16
Maksimalna temperatura zraka 5 cm nad tlemi: 27,8 °C, 26.05.2019 ob 14:45
Povprečna temperatura zraka 5 cm nad tlemi: 10,7 °C
Minimalna vlažnost zraka: 33 %, 01.05.2019 ob 15:04
Maksimalna vlažnost zraka: 96 %, 10.05.2019 ob 08:42
Povprečna vlažnost zraka: 79 %
Minimalna vlažnost zraka 5 cm nad tlemi: 58 %, 14.05.2019 ob 14:10
Maksimalna vlažnost zraka 5 cm nad tlemi: 97 %, 04.05.2019 ob 08:42
Povprečna vlažnost zraka 5 cm nad tlemi: 90 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1000,1 hpa, 05.05.2019 ob 01:56
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1025,8 hpa, 13.05.2019 ob 13:12
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1013,2 hpa
Mesečne padavine: 169,0 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 11,3 km/h, 08.05.2019 ob 13:12
Povprečna hitrost vetra: 2,2 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav