Z novim tednom, drugim v letošnjem letu, smo se zbudili v ledeno mrzel delavnik. Po večini države je bilo od minus 10 do minus 17 stopinj Celzija, najnižja temperatura je bila izmerjena na Blokah, termometer se je ustavil na 20,4 stopinje pod ničlo. Kako dolgo bo polarni mraz vztrajal, bo pošiljka snega radodarnejša, kot je bila marsikje po državi doslej, in kakšne so sicer muhaste vremenske napovedi?
Dušan Kaplan z Blok ali po domače Krajnčev Lojz je amaterski opazovalec vremena in ljubiteljski zapisovalec napovedi po luninem vremenskem ključu in iz zakladnice ljudskih modrosti. Splošne sezonske obete je bralkam in bralcem One podal 25. oktobra lani: Zima bo kratka in jedrnata!
"Pred dnevi me je znanec pobaral: "Ti, tale mraz pa že dolgo traja! Kdaj ga bo konec?" Vprašanje me je presenetilo. Smo res tako razvajeni dandanes, da je minus osem stopinj Celzija ekstremen mraz?! Kaj neki bi rekli za zimo 1976. leta. Trajala je od konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca zaledenele," je modroval Dušan Kaplan v dneh, ko se je napoved vremenoslovcev o mrazu, ki naj bi zajel Slovenijo, uresničila in so celo v Rusiji, kjer so mraza vajeni, praznovali najhladnejši božič v zadnjih 120 letih.
Evropa v ledenem primežu
Na kratko: Evropo je na tri kralje, 6. januarja, ukleščil polarni mraz - temperature so se ponekod spustile tudi pod minus 30 stopinj Celzija. Ledeno mrzlo vreme se je nadaljevalo tudi v naslednjih dneh; o rekordno nizkih temperaturah so poročali s Poljske, Madžarske, iz Italije, na Slovaškem je bilo celo hladneje kot v Rusiji, izjemno nizke temperature so bile tudi na Balkanu, v nekaterih predelih Grčije je močno snežilo, med drugim na Kreti in otoku Skopelos, močan snežni metež je zajel turški Istanbul. "Vzrok za močno ohladitev je bil prodor polarnega zraka z območja prav ob severnem tečaju proti jugu," pojasni Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje. "Zračna masa, ki je bila ob koncu leta 2016 še v neposredni bližini severnega pola, se je pomikala najprej proti severu Rusije, nato pa je zavila proti jugu; proti srednji Evropi, Alpam in Balkanu. Polarni zrak je preplavil predvsem vzhodno polovico Evrope, segel pa je tudi v osrednje in vzhodno Sredozemlje; Italija, Grčija, Turčija.
Rossbyjevi valovi
Mag. Mišo Alkalaj z Instituta Jožefa Stefana doda, da v polarni mraz ni bila zavita samo Evropa. "Na zemljevidu temperatur v ZDA za 6. januar je bilo pod ničlo vse do Floride, okoli Velikih jezer, denimo v Chicagu je bilo minus 18 stopinj Celzija. Če želimo to primerjati z evropskim mrazom, se moramo zavedati, da ležijo ZDA precej južneje: Chicago je na 41°50´13˝ severno, torej je približno tako osončen kot Skopje, ki je na 42°0´ severno. Za obe ohladitvi so krivi t.i. Rossbyjevi valovi. V višinah na smer vetrov ne vplivajo gore, ampak vseeno ne tečejo v lepi krožnici okoli Zemlje - odmiki proti severu ali jugu so Rossbyjevi valovi. No, kadar se tak Rossbyjev val dvigne proti severu, potegne za seboj topel zrak in tam je vreme neobičajno toplo. Kjer pa odvijuga proti jugu, zalije območje mrzel polarni zrak in tam je zelo hladno. Na robu polarnega zraka je vedno od štiri do pet Rossbyjevih valov. Ampak, mediji poročajo o izjemno toplem ali hladnem vremenu le, če se to zgodi nad gosto poseljenim območjem, kot je Evropa ali ZDA. A povprečna širina Evrope (brez Rusije) je le okoli 3000 kilometrov, ZDA pa okoli 5000 kilometrov - večina Rossbyjevih valov je torej vedno kje v Sibiriji, nad severnim Atlantikom ali Pacifikom, kjer s svojim vplivom pač ne vzbudijo pozornosti medijev."
(Ne)vajeni mraza
Branko Gregorčič na vprašanje, mar ljudje nismo več vajeni mraza, ko toliko tarnamo, ko se temperature zraka spustijo pod ledišče, obenem pa vekamo za starimi časi in belimi zimami, odgovarja: "Edini odgovor na to bi bil, da je bilo včasih mrzlih zimskih obdobij več in smo jih bili bolj vajeni, v zadnjih desetletjih pa so bolj redka in zato povzročajo več nevšečnosti. Ne gre pa zanemariti tudi vloge medijev, ki zdaj vsako novico tako rekoč v hipu razširijo, včasih pa je bilo drugače." Še to: pri nas so bile podobno mrzle temperature februarja pred petimi leti. Sicer je bila v Sloveniji najnižja doslej izmerjena na Babnem Polju: minus 34,5 stopinje Celzija. Do tam so se termometri spustili 15. in 16. februarja 1956 ter 13. januarja 1968. Gre za rekord, zabeležen v državni mreži meteoroloških postaj, v sredogorskih mraziščih Julijskih Alp so bile namreč neuradno izmerjene še občutno nižje temperature: na Lepi Komni denimo minus 49 stopinj Celzija 9. januarja 2009, navaja spletna stran Arsa.
Napovedi trde zime
Po ljudskem izročilu se za pravi začetek zime šteje prvi adventni teden, torej smo se v ledenem primežu, ko so temperature tudi čez dan vztrajale pod ničlo, znašli na sredini zime. Je s čim že v starem letu napovedala svoje mrzle zobe? Spomnimo na izkušnje naših prednikov, zapisane v ljudsko izročilo o vremenu, dopolnjene s svetniki in drugimi znamenji. "Aleš (17. julij) in Marjeta (20. julij) sta bila suha, posebej Aleš je bil vroč. Pasji dnevi (od 23. julija do 15. avgusta) so izpolnili svoj sloves, saj je bilo vroče vse do velikega Šmarna. No, ploha okrog prvega avgusta tega vtisa ni spremenila. Tudi Jakob (25. julij) je bil vroč. Vsi so tako obetali trdo zimo z mrazom in snegom," povzame Dušan Kaplan. Polna luna 18. avgusta je prinesla nekaj ploh in malo hladnejše vreme, kar je spet kazalo na neprijetno zimo z mrazom, snegom, meglo in poledico. "Mihael (29. september) je velik jesenski prerok, ki vedno drži besedo. Takole pravi ljudska: "Če na mihelovo dežuje, nadejaj se zime voljne, če pa nebes razjasnjuje, boj se zime prav trde." Jasno in hladno je bilo tiste dni okrog Mihaela. Tudi on je obetal trdo zimo.
Poletje ne bo kaj prida
Oktobra je Dušan Kaplan pozorno spremljal vreme okrog 16. oktobra. Takrat goduje Gal. Topel, veder Gal suho bo poletje dal. "Tiste oktobrske dneve je bilo pusto, mokro in razmeroma hladno. Poletje 2017, tako kaže Gal, ne bo kaj prida, saj je kazal na hladno in pusto vreme. Ampak ne pustimo se prestrašiti. Morda pa Gal nima prav, pravi Dušan Kaplan. Kako je bilo novembra skozi prizmo ljudskega vremenoslovja? Ta je za prihajajočo zimo in prihodnje leto zelo pomemben mesec. "Za vse svete - "Deževni vsi sveti, pozimi zameti" - je bilo lepo in zelo prijetno vreme. V Ljubljani je bila slana, sicer pa čez dan kar 13 stopinj Celzija. Nič ni kazalo na kakšno hudo zimo, ampak obet dobre letine. Ne pozabimo na Martina (11. november). "Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja." Lani je po Martinu začelo deževati. Na Blokah smo imeli nekaj snega, a ga je hitro vzelo. Ja, macesen se še ni osul, zato sneg ni ostal. Martinov dež nam je kazal nestanovitno zimo z mrazom in pozebo. Poleg Aleša, velikega šmarna, Mihaela, Martina nas je navdušil Lenart (6. november). V sredogorju in na Blokah je zapadlo od 30 do 50 centimetrov snega. Takole pravi ljudska: "Če je na Lenarta grdo, bo do božiča tako." In res je bilo. Najprej sneg, potem pa se je vreme sprevrglo v dež, ki je s presledki držal do Konrada (26. november). Temu je sledil kar hud mraz." Tako razbira Dušan Kaplan napovedi znanih vremenarjev.
Mraz bo popustil po svečnici
Prvi adventni teden je bil polovičen. Malo dežja pa mraz in lepo vreme. "Oba svetnika, Katarina (25. november) in Konrad, sta tako že napovedala vreme za januar in februar z nekaj padavinami, mrazom in spremljevalcem takega vremena - poledico, meglo in plundro. Mraz v decembru in prvih dneh januarja potrjuje ljudski rek "Če je prvi teden v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas." Kaže, da bo tako tja do svečnice (2. februar), ko se bo že raztegnil dan, sonce pa bo imelo večjo moč, "pravi Dušan Kaplan.
Svečnica bo mrzla
Očitno se v drugi polovici januarja zima še ne bo dala odgnati. Nasprotno, vrnila se bo. "A snega bo letos malo," je jasen Dušan Kaplan. "S tem ne mislim, da nam ga zima ne bo vrgla. Bo, le posebno veliko ga ne bo." Sneg napoveduje vremenarka Barbara (4. december): "Če se vidi na Barbaro strnišče na njivi, se bo videlo celo zimo." Res je bilo mrzlo vse do zdaj, snega pa nikjer. Tudi v sredogorju ne. Le vrhovi dvatisočakov so bili pod snegom. Nekaj ga bo padlo okrog luninega krajca 19. januarja, potem pa bo spet mrzlo s poledico," sklene Dušan Kaplan. "Svečnica bo mrzla. Za to bo poskrbel mlaj 28. januarja in tako vreme držal slabih pet dni oziroma sto ur po ljudskih izkušnjah. Vendar: "Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi". Prvi krajec 4. februarja nam bo vrgel precej snega. Okrog Rotije (6. februar) ga pade na Blokah največ. Takole pravi ljudska: "Rotija vse v sneg zavija." Snega bomo imeli v svečanu kar dovolj. Tudi ohranil se bo tja do Matije (24. februar). Poleg snega nam bosta vreme še naprej kazili poledica in megla, okrog petrovega (22. februar) pa tudi močan jug. Matija bo, tako kaže vremenski ključ, lep in sončen. Verjamem, da bo držala njegova: "Matija led razbija, če ga ni, ga naredi." Tudi tale je lepa: "Po Matiji ne gre noben lisjak čez led domov."
Ob mlaju se bo zima vrnila
A zima še ne bo zaprla vrat za sabo. 20. marca ob 11:29 se začne koledarska pomlad. "Lunin krajec 5. marca in mučenci (10. marca) bodo poskrbeli za nestanovitno vreme; dež se bo v začetku meseca mešal s snegom. Ščip 12. marca pa obeta lepo prijetno pomladansko vreme", pove Dušan Kaplan. "Ogrelo se bo malo. Na soncu bo kar prijetno. Celo težke zimske plašče lahko spravimo v omaro. Kakšno toplo oblačilo pa le imejmo pri roki. Zima še ni rekla zadnje besede. Mlaj 28. marca bo ponovno prinesel mraz in sneg. Nekaj dni bomo zmrzovali. Veliko škode bo na vrtovih, v sadovnjakih in na poljih. Tudi čebelam bo škodilo hladno vreme, saj bo zavrlo razvoj družin. "Vreme vinotoka (oktobra) je aprilu za preroka." Oktobra ni bilo kaj prida vreme, saj je bilo hladno in deževno. Tak bo tudi april. Ampak, ne obupajmo! Morda bo pa le postreglo z najlepšim, kar zmore."
Zemlja se ohlaja
Prav bi bilo, da je zima mrzla in snežena, a klimatološka statistika kaže, da je verjetnost za mrzle snežene zime pri nas čedalje manjša. Zgolj tri desetletja je bilo treba, da so zaradi klimatskih sprememb zime toplejše za skoraj stopinjo. Mag. Mišo Alkalaj, nasprotnik teorije o globalnem segrevanju, o tem, kakšna bo po njegovih pričakovanjih vremenska slika januarja 2057, če bodo šle geografske, demografske in tudi podnebne razmere v smeri, kot so zastavljene: "30 let je v Milankovićevem ciklu, ki traja 100.000 let, zelo malo, razlike samo zaradi zmanjšane osončenosti ne bi opazili. Poleg tega imajo morja 1118-krat večjo sposobnost hranjenja toplote kot ozračje; tudi ko osončenost upade, toplota iz morske vode še dolgo vzdržuje temperature zraka. Ali bo januarja 2057 izredno toplo, izredno hladno ali povsem običajno (in nevredno medijske pozornosti), je precej odvisno od takratnega položaja Rossbyjevih valov, ki pa jih žal tako daleč vnaprej ne znamo napovedati," odgovarja in dodaja, da trenutno vreme prav gotovo ne nakazuje na to, da se je ozračje začelo hladiti. "Zemlja se sicer ohlaja že vsaj od približno 1350 pr. n. št., ko je med t.i. Minojskim toplim obdobjem najbrž dosegla največjo osončenost v tem Milankovićevem ciklu. A ker Milankovićev cikel traja 100.000 let, se je do danes osončenost zmanjšala le za kak odstotek. Rossbyjevi valovi so običajen pojav, neodvisen od globalne temperature."
Lucijini dnevi
Vreme je preplet številnih in nepredvidljivih dejavnikov, muhasto, kakor je, postreže tudi z nepredvidljivim. In čeprav imamo ljudje navado reči, da vremena, kot smo ga bili vajeni, ni več, obenem želimo čim bolj zanesljivo oceno, kakšno bo, ko denimo načrtujemo kaj nam pomembnega. Če ne drugače, povprašamo, kakšno bo vremensko dogajanje po ljudskih modrostih. Kaj so za 2017 napovedale t.i. predbožične napovedi? "Dnevi od Lucije do božiča (13. do 24. december) napovedo vreme prihodnjih dvanajst mesecev. To so najkrajši dnevi v letu,"pravi Dušan Kaplan. "Lani so bili čudni. Vse dni je bilo mrzlo, sicer sončno, ampak brez vetra. Počutje sta kazila megla in onesnažen zrak." Kaj lahko torej pričakujemo v prihodnjem letu? "Če gre verjeti Lucijinim dnevom, bo bolj suho, razmeroma hladno, s šibkimi vetrovi. Malo padavin bo. Skrbno bomo morali ravnati z vodo. Posebno vročega poletja ne bo., bo eno tistih poletij s pustim, včasih hladnim vremenom, plohami in nevihtami, vendar dovolj vroče za prijetno počitniško dopustovanje."
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav