NARAVNI VIRI - Zemljani smo izčrpali vse vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu.
ČLOVEŠTVO je postalo preveč požrešno in potratno kar zadeva naravne vire. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je človeštvo letos že izrabilo vse naravne vire, kolikor jih je naš planet zmožen pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Letošnji datum je najzgodnejši, odkar je Zemlja v začetku 70. let vstopila v tako imenovani ekološki dolg.
Populaciji našega planeta že dolgo ne zadostujejo več viri, ki jih proizvede Zemlja v enem letu. Pravzaprav bi za vse naše potrebe po zemeljskih resursih potrebovali že skoraj dve Zemlji oziroma 1,75 Zemlje, če smo natančni.
Ekološka poraba človeštva oziroma potrebe po zemeljskih virih se hitro povečujejo, kažejo pa se v obliki krčenja gozdov, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju, kar vodi do podnebnih sprememb in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, so prepričani v Global Footprint Networku.
POTRATNA SLOVENIJA
Organizacija vsako leto izračuna, kdaj je kaka država izrabila vse naravne vire, ki so ji na voljo. Čeprav se nam zdi, da je Slovenija zelena država, da se obnašamo ekološko in vzdržno, je to mnenje daleč od resnice po izračunih zgoraj omenjene organizacije. Slovenija je namreč v ekološki dolg letos vstopila že 27. aprila. Lani smo v ekološki dolg vstopili 12. maja. Evropsko povprečje je 10. maj, pri čemer je Luksemburg v ekološki dolg vstopil že 16. februarja, najpozneje od vseh držav Evropske unije pa je v ekološki dolg vstopila Bolgarija.
Okoljski dolg ali okoljski in ekološki odtis je namreč izračun, ki je izražen v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Pri posameznih državah se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in površino naravnih ekosistemov, obenem pa se upoštevata tudi uvoz in izvoz surovin.
REŠITVE SO NA DLANI
"Imamo samo eno Zemljo in ne moremo se obnašati, kot da nam je na voljo ena Zemlja in tri četrt brez destruktivnih posledic," je ob razkritju datuma, ko je planet vstopil v ekološki dolg, povedal soustanovitelj Global Footprint Networka Mathis Wackernagel. V organizaciji so sicer prepričani, da ni vse izgubljeno in da lahko porabo virov ponovno spravimo na raven izpred štirih desetletij. Prepričani so celo, da bi človeštvu kljub tako številčni populaciji zadostovali viri zgolj "ene" Zemlje do leta 2050, pri čemer bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe. Da bi nam leta 2050 zadostovali zemeljski viri in bi se vsako leto obnovili, bi morali v tako imenovani ekološki dolg vsako leto vstopiti pet dni pozneje. To bi lahko dosegli, če bi se posvetili samo petim ključnim področjem: mestom, energiji, hrani, populaciji in planetu. Če bi na primer zmanjšali samo emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv za 50 odstotkov, bi se ekološki dolg premaknil za 93 dni, so izračunali v Global Footprint Networku. Če pa bi bile vse stavbe na svetu, tako bivalne kot industrijske, energetsko učinkovite in vezane na obnovljive vire, bi pridobili še najmanj 21 dni, menijo v organizaciji, v kateri so prepričani, da bi pridobili še dodatnih 15 dni, če bi polovico mesne prehrane zamenjali z vegansko.
KOLIKO ZEMELJ OZIROMA DRŽAV NAM ZADOSTUJE?
V omenjeni organizaciji so izračunali, koliko držav oziroma virov iz določenih držav bi bilo potrebno, da bi zadovoljili potrebe državljanov v enem letu. Najbolj potratni so Japonci, za svoje potrebe bi potrebovali 7,7 Japonske. Japonski sledi Italija, saj bi Italijani potrebovali 4,7 Italije za zadovoljitev vseh svojih potreb v enem letu. Švicarji bi potrebovali 4,6 Švice. Britancem bi v enem letu zadostovale štiri Velike Britanije. Kitajcem, ki so med narodi najbolj številčni, bi zadostovale 3,8 Kitajske, Nemci pa bi imeli vsega dovolj, če bi imeli tri Nemčije.
Prav tako so v organizaciji Global Footprint Network izračunali, koliko Zemelj bi denimo potrebovali po posameznih državah, če bi živeli tako, kot živijo danes državljani naštetih držav. Na tej lestvici krepko vodijo Združene države Amerike. Če bi vsi živeli tako, kot živijo prebivalci Združenih držav, bi potrebovali kar pet Zemelj, 4,1 Zemlje bi potrebovali, če bi imeli take potrebe po virih, kot jih imajo Avstralci. Če bi vsi na Zemlji imeli take potrebe po virih in bi hkrati enako onesnaževali kot Rusi, bi potrebovali 3,2 Zemlje. Nemški način porabe po vsem svetu bi zahteval tri Zemlje, 2,8 Zemlje bi bilo dovolj, če bi vsi živeli tako, kot živijo Švicarji ali Japonci. Najmanj bi bili potratni, če bi vsi živeli kot Indijci. Takrat bi bilo za potrebe človeštva dovolj 0,7 Zemlje. Pri čemer imamo samo eno in bi morali tudi zavoljo nas samih bolje skrbeti zanjo.
Vir: časnik Svet24 (torek, 30.07.2019, številka 173, letnik 7).
Prijazen pozdrav
torek, 30. julij 2019
sobota, 27. julij 2019
Poletna tema malo drugače
Nekateri se veselijo poletne vročine, drugim povzroča težave, ogroža zdravje, gospodarstvu prinaša izgube zaradi zmanjšane storilnosti. Tudi tokrat med vročinskim valom temperatura v naših krajih ni segla rekordno visoko, kot je na primer v Franciji.
Podnebne projekcije kažejo, da bodo vreme kot vsakodnevno pojavno obliko podnebja v prihodnje še pogosteje spremljali neprijetni ali celo nevarni dogodki. In že smo pri temi podnebnih sprememb. Pogosto jih omenjamo v povezavi s temperaturnimi ali padavinskimi rekordi, saj rekordi vedno pritegnejo pozornost, a včasih tudi zaporedje dogodkov, ki samostojno niti ne bi bili nevarni, vodi v katastrofo.
Pogosto naletimo na izpostavljanje črne slike bodočih podnebnih razmer in pretiravanja brez trdne znanstvene osnove. Pri iskanju nazorne predstave, kakšno bo podnebje, srečamo slikovite primerjave, ki naj bi kazale, kako bo v naših krajih postalo podobno podnebju krajem veliko bližje ekvatorju. Take primerjave so privlačne, vendar skrivajo preveč poenostavitev. Narejene so z dobrim namenom, vendar daleč od korektnosti. Sprašujem se, zakaj je medijsko bolj zanimiva tuja študija kot skrbno in strokovno korektno pripravljeni izsledki domačih strokovnjakov.
V začetni fazi ozaveščanja o podnebnih spremembah so se politiki in nevladne organizacije skoraj izključno usmerili v potrebo po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, torej k blaženju podnebnih sprememb. Prilagajanje na podnebne spremembe, ki se že dogajajo in jih podatki potrjujejo, sprva skoraj ni bilo omenjeno. Menda zato, ker bi s tem ogrozili prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Večina nevladnih organizacij še danes izpostavlja predvsem blaženje podnebnih sprememb. V preteklosti smo slišali tudi izjave, da je najboljše prilagajanje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, s tem smo verjetno zamudili precej dragocenega časa, v katerem bi že lahko sprejemali ukrepe za prilagajanje, pa tega nismo. Dragoceni čas smo izgubljali na področju raziskav, saj spremembe podnebja vplivajo na skoraj vse, veliko je medsebojnih povezav in vplivov, ki jih še ne poznamo dovolj dobro, pa bi jih morali, če se želimo učinkovito prilagoditi na spremenjeno podnebje. Prilagajanje je nujnost. Za to, da bo učinkovito, potrebujemo znanje, informacije, povezovanje novih spoznanj in tradicionalnega vedenja, predvsem pa širok interdisciplinarni zorni kot.
So svetovni voditelji za zmanjševanje izpustov res naredili vse, kar bi morali? So vse alternative za zmanjševanje izpustov res dobro premišljene? Spomnimo se napak v prvih generacijah biogoriv, pomislimo na veliko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča pridobivanje redkih surovin, ki so nujno potrebne za baterije in pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Spomnimo se na dvoličnost selitve industrije iz Evrope, da bi doma zmanjšali obremenjevanje okolja in izpuste ter povečali dobiček z izkoriščanjem cenene delovne sile. Se zavedamo, da so zaradi pretiranega izlova rib morja že skoraj izropana? Kaj pa obljube svetovnih politikov o zmanjšanju izpustov, ki potem v praksi do zdaj še niso zaživele?
Ponuditi moramo sprejemljive alternative, ljudem in gospodarstvu dati možnost, da se prilagodijo, vlagati v znanost in tehnologijo, da bomo lahko prijaznejši do okolja, v katerem živimo. Spreminjati vrednote in zagotavljati kakovost življenja na trajnosten način.
Naraščanje svetovnega prebivalstva in hlastanje po dobičku vodita v vse večje krčenje naravnega okolja in vse večje koriščenje naravnih virov. Na svetovni ravni porabimo več, kot je obnovitvena zmogljivost planeta. Ogrožamo našo civilizacijo, rastlinsko in živalsko pestrost.
Avtorica članka: gospa Tanja Cegnar.
Vir: časnik Slovenske novice (petek, 26.07.2019, številka 199, letnik XXIX).
Prijazen pozdrav
Podnebne projekcije kažejo, da bodo vreme kot vsakodnevno pojavno obliko podnebja v prihodnje še pogosteje spremljali neprijetni ali celo nevarni dogodki. In že smo pri temi podnebnih sprememb. Pogosto jih omenjamo v povezavi s temperaturnimi ali padavinskimi rekordi, saj rekordi vedno pritegnejo pozornost, a včasih tudi zaporedje dogodkov, ki samostojno niti ne bi bili nevarni, vodi v katastrofo.
Pogosto naletimo na izpostavljanje črne slike bodočih podnebnih razmer in pretiravanja brez trdne znanstvene osnove. Pri iskanju nazorne predstave, kakšno bo podnebje, srečamo slikovite primerjave, ki naj bi kazale, kako bo v naših krajih postalo podobno podnebju krajem veliko bližje ekvatorju. Take primerjave so privlačne, vendar skrivajo preveč poenostavitev. Narejene so z dobrim namenom, vendar daleč od korektnosti. Sprašujem se, zakaj je medijsko bolj zanimiva tuja študija kot skrbno in strokovno korektno pripravljeni izsledki domačih strokovnjakov.
V začetni fazi ozaveščanja o podnebnih spremembah so se politiki in nevladne organizacije skoraj izključno usmerili v potrebo po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, torej k blaženju podnebnih sprememb. Prilagajanje na podnebne spremembe, ki se že dogajajo in jih podatki potrjujejo, sprva skoraj ni bilo omenjeno. Menda zato, ker bi s tem ogrozili prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Večina nevladnih organizacij še danes izpostavlja predvsem blaženje podnebnih sprememb. V preteklosti smo slišali tudi izjave, da je najboljše prilagajanje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje, s tem smo verjetno zamudili precej dragocenega časa, v katerem bi že lahko sprejemali ukrepe za prilagajanje, pa tega nismo. Dragoceni čas smo izgubljali na področju raziskav, saj spremembe podnebja vplivajo na skoraj vse, veliko je medsebojnih povezav in vplivov, ki jih še ne poznamo dovolj dobro, pa bi jih morali, če se želimo učinkovito prilagoditi na spremenjeno podnebje. Prilagajanje je nujnost. Za to, da bo učinkovito, potrebujemo znanje, informacije, povezovanje novih spoznanj in tradicionalnega vedenja, predvsem pa širok interdisciplinarni zorni kot.
So svetovni voditelji za zmanjševanje izpustov res naredili vse, kar bi morali? So vse alternative za zmanjševanje izpustov res dobro premišljene? Spomnimo se napak v prvih generacijah biogoriv, pomislimo na veliko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča pridobivanje redkih surovin, ki so nujno potrebne za baterije in pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Spomnimo se na dvoličnost selitve industrije iz Evrope, da bi doma zmanjšali obremenjevanje okolja in izpuste ter povečali dobiček z izkoriščanjem cenene delovne sile. Se zavedamo, da so zaradi pretiranega izlova rib morja že skoraj izropana? Kaj pa obljube svetovnih politikov o zmanjšanju izpustov, ki potem v praksi do zdaj še niso zaživele?
Ponuditi moramo sprejemljive alternative, ljudem in gospodarstvu dati možnost, da se prilagodijo, vlagati v znanost in tehnologijo, da bomo lahko prijaznejši do okolja, v katerem živimo. Spreminjati vrednote in zagotavljati kakovost življenja na trajnosten način.
Naraščanje svetovnega prebivalstva in hlastanje po dobičku vodita v vse večje krčenje naravnega okolja in vse večje koriščenje naravnih virov. Na svetovni ravni porabimo več, kot je obnovitvena zmogljivost planeta. Ogrožamo našo civilizacijo, rastlinsko in živalsko pestrost.
Avtorica članka: gospa Tanja Cegnar.
Vir: časnik Slovenske novice (petek, 26.07.2019, številka 199, letnik XXIX).
Prijazen pozdrav
petek, 26. julij 2019
Vročina, prižgani alarmi in pogrešane osebe
KOT V APOKALIPSI - Poročila o vročini po Evropi se berejo kot začetek konca.
MILIJONI LJUDI v zahodni Evropi so se tudi včeraj dušili v izjemni vročini. Dosedanje rekorde so že v sredo podrli v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V belgijskem Liegu so namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.
Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu.
Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj. V Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnih 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila noč na četrtek verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Danes bodo Francozi končno dočakali osvežitev. Še posebej je bodo verjetno veseli v Parizu, kjer morajo prebivalci poleg pregretih stanovanj trpeti tudi zadušljive temperature v metroju, kjer ni klimatskih naprav.
VROČE TUDI SEVERNEJE
Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord. Podobne temperature so zabeležili tudi včeraj. V Nemčiji so doslej v rekah oziroma jezerih umrli štirje ljudje, niso pa doslej zabeležili smrtnih žrtev zaradi vročine.
Tudi na Nizozemskem se kuhajo. Na vzhodu te države so včeraj namerili 40 stopinj Celzija.
Vroče je tudi na Otoku. Velika Britanija je včeraj podrla dosedanji julijski temperaturni rekord, ki je znašal 36,7 stopinje Celzija, morda pa bo danes presegel celo absolutnega, ki je 38,5 stopinje Celzija, navaja britanski vremenski urad. V Londonu medtem policija išče tri ljudi, ki jih pogrešajo po kopanju v Temzi.
ŠPANIJA SE ŽE OHLAJA
V petih italijanskih mestih - Bolzanu, Brescii, Firencah, Perugii in Torinu - so oblasti zaradi vročine dvignile stopnjo preplaha na tretjo. Vročina pesti tudi dele Luksemburga in Švice.
V Španiji so se medtem temperature začele zniževati in približevati običajnim vrednostim za ta letni čas. Le v šestih od 50 območij v državi še velja oranžni alarm, navajajo španski vremenoslovci.
Ob tokratnem vročinskem valu strokovnjaki znova opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Reviji Nature in Nature Geoscience sta v sredo objavili študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
SKRB VZBUJAJOČE - Reviji Nature in Nature Geoscience sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
Vir: časnik Svet24 (petek, 26.07.2019, številka 170, letnik 7).
Prijazen pozdrav
MILIJONI LJUDI v zahodni Evropi so se tudi včeraj dušili v izjemni vročini. Dosedanje rekorde so že v sredo podrli v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. V belgijskem Liegu so namerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.
Na jugu Avstrije je v sredo zaradi dehidracije umrl triletni otrok, ki so ga v ponedeljek nezavestnega našli v nekem vozilu, parkiranem na soncu.
Otrok je vanj splezal in zaspal brez vednosti starih staršev, ki sta skrbela zanj. V Belgiji so v sredo v Liegu z rekordnih 40,2 stopinje Celzija podrli dosedanji rekord, ki je znašal 39,9 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi v Franciji je bila noč na četrtek verjetno najbolj vroča doslej. Najnižja povprečna temperatura je znašala 21,4 stopinje, medtem ko je bil prejšnji rekord dosežen 14. avgusta 2003 in je znašal 21,3 stopinje Celzija, navajajo francoski meteorologi. Danes bodo Francozi končno dočakali osvežitev. Še posebej je bodo verjetno veseli v Parizu, kjer morajo prebivalci poleg pregretih stanovanj trpeti tudi zadušljive temperature v metroju, kjer ni klimatskih naprav.
VROČE TUDI SEVERNEJE
Vročina vlada tudi po celotni Nemčiji. Že v sredo so s 40,5 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena na zahodu države, podrli temperaturni rekord. Podobne temperature so zabeležili tudi včeraj. V Nemčiji so doslej v rekah oziroma jezerih umrli štirje ljudje, niso pa doslej zabeležili smrtnih žrtev zaradi vročine.
Tudi na Nizozemskem se kuhajo. Na vzhodu te države so včeraj namerili 40 stopinj Celzija.
Vroče je tudi na Otoku. Velika Britanija je včeraj podrla dosedanji julijski temperaturni rekord, ki je znašal 36,7 stopinje Celzija, morda pa bo danes presegel celo absolutnega, ki je 38,5 stopinje Celzija, navaja britanski vremenski urad. V Londonu medtem policija išče tri ljudi, ki jih pogrešajo po kopanju v Temzi.
ŠPANIJA SE ŽE OHLAJA
V petih italijanskih mestih - Bolzanu, Brescii, Firencah, Perugii in Torinu - so oblasti zaradi vročine dvignile stopnjo preplaha na tretjo. Vročina pesti tudi dele Luksemburga in Švice.
V Španiji so se medtem temperature začele zniževati in približevati običajnim vrednostim za ta letni čas. Le v šestih od 50 območij v državi še velja oranžni alarm, navajajo španski vremenoslovci.
Ob tokratnem vročinskem valu strokovnjaki znova opozarjajo na podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Reviji Nature in Nature Geoscience sta v sredo objavili študiji, ki sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
SKRB VZBUJAJOČE - Reviji Nature in Nature Geoscience sta izpostavili, da v zadnjih 2000 letih svetovne temperature niso nikoli rasle s takšno hitrostjo kot danes.
Vir: časnik Svet24 (petek, 26.07.2019, številka 170, letnik 7).
Prijazen pozdrav
četrtek, 25. julij 2019
Letošnje poletje med petimi najtoplejšimi
PRVE ANALIZE - Že pred koncem meseca julija je jasno, da izstopa.
VREMENOSLOVCI po preteku dobre polovice meteorološkega poletja ocenjujejo, da bo letošnje poletje skoraj zanesljivo med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih.
Poletja 2003, ki je bilo daleč najtoplejše doslej, pa po vsej verjetnosti ne bomo presegli. Možnost za to je po oceni Agencije RS za okolje (Arso) za zdaj okoli triodstotna.
Letošnje poletje je po navedbah Arsa že do zdaj postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981-2010. Vročih dni z najvišjo temperaturo zraka nad 30 stopinj Celzija so letos po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30. Do konca avgusta pa lahko po nižinah računamo še na kakšnih 10 do 20 vročih dni.
PADAJO REKORDI
Medtem ko so v zadnjih 20 letih v Sloveniji poletja z več kot 20 vročimi dnevi pogosta - poletje 2003 je postreglo celo z okoli 40 ali 50 vročimi dnevi, krajevno jih je bilo na Primorskem nad 70 -, pa so pred nekaj desetletji po nižinah v običajnem poletju našteli le okoli 10 vročih dni.
Letošnji junij je za okoli štiri stopinje Celzija odstopal od dolgoletnega povprečja in bil praktično izenačen z rekordno toplim junijem 2003. Za julij glede na dosedanje meritve in vremensko napoved do konca meseca pa Arso predvideva, da bo na državni ravni okoli 1,4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
NASLEDNJI MESEC
Temperaturni odklon okoli 1,5 stopinje Celzija glede na obdobje 1981-2010 pričakujejo tudi za avgust. Ob tem opozarjajo, da se je avgusta od 70. let prejšnjega stoletja temperatura dvignila za okoli 2,5 stopinje Celzija. Najtoplejših 13 avgustov v obdobju 1961-2018 pa najdemo po letu 1991.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 25.07.2019, številka 169, letnik 7).
Prijazen pozdrav
VREMENOSLOVCI po preteku dobre polovice meteorološkega poletja ocenjujejo, da bo letošnje poletje skoraj zanesljivo med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih.
Poletja 2003, ki je bilo daleč najtoplejše doslej, pa po vsej verjetnosti ne bomo presegli. Možnost za to je po oceni Agencije RS za okolje (Arso) za zdaj okoli triodstotna.
Letošnje poletje je po navedbah Arsa že do zdaj postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981-2010. Vročih dni z najvišjo temperaturo zraka nad 30 stopinj Celzija so letos po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30. Do konca avgusta pa lahko po nižinah računamo še na kakšnih 10 do 20 vročih dni.
PADAJO REKORDI
Medtem ko so v zadnjih 20 letih v Sloveniji poletja z več kot 20 vročimi dnevi pogosta - poletje 2003 je postreglo celo z okoli 40 ali 50 vročimi dnevi, krajevno jih je bilo na Primorskem nad 70 -, pa so pred nekaj desetletji po nižinah v običajnem poletju našteli le okoli 10 vročih dni.
Letošnji junij je za okoli štiri stopinje Celzija odstopal od dolgoletnega povprečja in bil praktično izenačen z rekordno toplim junijem 2003. Za julij glede na dosedanje meritve in vremensko napoved do konca meseca pa Arso predvideva, da bo na državni ravni okoli 1,4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
NASLEDNJI MESEC
Temperaturni odklon okoli 1,5 stopinje Celzija glede na obdobje 1981-2010 pričakujejo tudi za avgust. Ob tem opozarjajo, da se je avgusta od 70. let prejšnjega stoletja temperatura dvignila za okoli 2,5 stopinje Celzija. Najtoplejših 13 avgustov v obdobju 1961-2018 pa najdemo po letu 1991.
Vir: časnik Svet24 (četrtek, 25.07.2019, številka 169, letnik 7).
Prijazen pozdrav
torek, 23. julij 2019
Preverjamo: so bila poletja nekoč res precej bolj mila, kot so danes?
VROČI DNEVI - Smo v osemdesetih in devetdesetih tudi imeli take temperature?
SLOVENCI se sprašujemo, zakaj dandanes toliko težje prenašamo poletja, saj smo včasih preživeli celo brez klime, kar zdaj skoraj več ne gre.
Zato smo s pomočjo statistike Agencije RS za okolje (Arso) preverjali, zakaj so junij, julij in avgust dandanes tako neznosni in si jih brez pripomočkov za ohlajanje zraka ne znamo predstavljati.
"Pa kaj je z nami?! Včasih je bilo tudi vroče in smo preživeli brez klim v avtih in notranjosti. Dovolj sta bili senca in hladna pijača, morda kakšen ventilator in klobuk za na sonce. Danes pa, kot da bi se naše telo razvadilo in ne prenese več takih poletij," se glasi eden od komentarjev na družbenih omrežjih, kjer trenutno poteka živahna razprava o Slovencih, razvajenih s klimami. Pa smo res?
KAJ JE KRIVO
Odgovor, ali so se spremenila poletja, ali mi, smo poskušali najti v primerjavi statistik poletij nekoč in danes. "Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih dvig znaša okoli 2,5 stopinje. Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja med letoma 1981 in 2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990," so povedali na Arsu.
Vključno z lanskim letom smo imeli tako štiri zaporedna nadpovprečno topla poletja. "Višjo temperaturo od dolgoletnega povprečja, ponovno govorimo o obdobju med letoma 1981 in 2010, smo beležili v prav vseh treh mesecih. Lanski avgust je denimo izstopal, ker je bila temperatura na večini vremenskih postaj okoli dve stopinji nad dolgoletnim povprečjem. Tudi brez izjemne vročine je bilo poletje ponekod na Gorenjskem in Primorskem četrto, drugod pa peto do sedmo najtoplejše v zadnjih 60 letih.
Število vročih dni (najvišja temperatura višja od 30 stopinj Celzija) je bilo precej nad dolgoletnim povprečjem: po nižinah Primorske jih je bilo okoli 50, po nižinah v notranjosti okoli 30, kar je sicer značilno za najbolj vroče dele Primorske.
DALJŠI VROČINSKI VALOVI
Tudi leto poprej, v letu 2017, je bilo število vročih dni - ko temperatura zraka preseže 30 stopinj - po večini v nižinah med 18 in 48 dni ali v grobem dvakrat toliko, kot znaša dolgoletno povprečje med letoma 1981 in 2010. Na Goriškem je bilo denimo leta 2017 število takih dni 48, dolgoletno povprečje pa je sicer tam znašalo "samo" 28 dni. Tudi v drugih mestih je bilo število dni z visokimi temperaturami za okoli pol višje od dolgoletnega povprečja.
Iz statistike torej sledi, da se je temperatura v naši deželi dvignila, "kar se odraža tudi z intenzivnejšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, med katerimi smo v Sloveniji opazili večjo umrljivost", so dejali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povedali so še, da je v letu 2015 v obdobju vročinskih valov umrlo 137 (ali 7 odstotkov) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju.
KAJ NAS ČAKA
Zato v teh dneh, ko bomo izpostavljeni novemu vročinskemu valu, previdnost ne bo odveč. "Najbolj vroče bo od jutri do petka, ko bodo po nižinah osrednje in zahodne Slovenije temperature okoli 35 stopinj, tudi noči ne bodo tako sveže, kot so bile do zdaj. Le v vzhodni Sloveniji izrazite vročine ne pričakujemo. Tudi noči ne bodo tako sveže kot so bile zadnje dni," so napovedali na Arsu.
Zanimivost - NEKOČ IN LETOS
Arso je povedal, da leta 1978 v Ljubljani sploh ni bilo vročih dni, leta 2003 pa jih je bilo 52. "Letos smo jih za zdaj našteli 19," so nam sporočili z agencije.
Vir: časnik Svet24 (torek, 23.07.2019, številka 167, letnik 7).
Prijazen pozdrav
SLOVENCI se sprašujemo, zakaj dandanes toliko težje prenašamo poletja, saj smo včasih preživeli celo brez klime, kar zdaj skoraj več ne gre.
Zato smo s pomočjo statistike Agencije RS za okolje (Arso) preverjali, zakaj so junij, julij in avgust dandanes tako neznosni in si jih brez pripomočkov za ohlajanje zraka ne znamo predstavljati.
"Pa kaj je z nami?! Včasih je bilo tudi vroče in smo preživeli brez klim v avtih in notranjosti. Dovolj sta bili senca in hladna pijača, morda kakšen ventilator in klobuk za na sonce. Danes pa, kot da bi se naše telo razvadilo in ne prenese več takih poletij," se glasi eden od komentarjev na družbenih omrežjih, kjer trenutno poteka živahna razprava o Slovencih, razvajenih s klimami. Pa smo res?
KAJ JE KRIVO
Odgovor, ali so se spremenila poletja, ali mi, smo poskušali najti v primerjavi statistik poletij nekoč in danes. "Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih dvig znaša okoli 2,5 stopinje. Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja med letoma 1981 in 2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990," so povedali na Arsu.
Vključno z lanskim letom smo imeli tako štiri zaporedna nadpovprečno topla poletja. "Višjo temperaturo od dolgoletnega povprečja, ponovno govorimo o obdobju med letoma 1981 in 2010, smo beležili v prav vseh treh mesecih. Lanski avgust je denimo izstopal, ker je bila temperatura na večini vremenskih postaj okoli dve stopinji nad dolgoletnim povprečjem. Tudi brez izjemne vročine je bilo poletje ponekod na Gorenjskem in Primorskem četrto, drugod pa peto do sedmo najtoplejše v zadnjih 60 letih.
Število vročih dni (najvišja temperatura višja od 30 stopinj Celzija) je bilo precej nad dolgoletnim povprečjem: po nižinah Primorske jih je bilo okoli 50, po nižinah v notranjosti okoli 30, kar je sicer značilno za najbolj vroče dele Primorske.
DALJŠI VROČINSKI VALOVI
Tudi leto poprej, v letu 2017, je bilo število vročih dni - ko temperatura zraka preseže 30 stopinj - po večini v nižinah med 18 in 48 dni ali v grobem dvakrat toliko, kot znaša dolgoletno povprečje med letoma 1981 in 2010. Na Goriškem je bilo denimo leta 2017 število takih dni 48, dolgoletno povprečje pa je sicer tam znašalo "samo" 28 dni. Tudi v drugih mestih je bilo število dni z visokimi temperaturami za okoli pol višje od dolgoletnega povprečja.
Iz statistike torej sledi, da se je temperatura v naši deželi dvignila, "kar se odraža tudi z intenzivnejšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, med katerimi smo v Sloveniji opazili večjo umrljivost", so dejali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povedali so še, da je v letu 2015 v obdobju vročinskih valov umrlo 137 (ali 7 odstotkov) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju.
KAJ NAS ČAKA
Zato v teh dneh, ko bomo izpostavljeni novemu vročinskemu valu, previdnost ne bo odveč. "Najbolj vroče bo od jutri do petka, ko bodo po nižinah osrednje in zahodne Slovenije temperature okoli 35 stopinj, tudi noči ne bodo tako sveže, kot so bile do zdaj. Le v vzhodni Sloveniji izrazite vročine ne pričakujemo. Tudi noči ne bodo tako sveže kot so bile zadnje dni," so napovedali na Arsu.
Zanimivost - NEKOČ IN LETOS
Arso je povedal, da leta 1978 v Ljubljani sploh ni bilo vročih dni, leta 2003 pa jih je bilo 52. "Letos smo jih za zdaj našteli 19," so nam sporočili z agencije.
Vir: časnik Svet24 (torek, 23.07.2019, številka 167, letnik 7).
Prijazen pozdrav
sobota, 20. julij 2019
Letošnji junij globalno najbolj vroč
Ugotovitve ameriških podnebnih strokovnjakov.
Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih v četrtek objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Amerike nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu. Bil je tudi 414. zaporedni mesec in 43. zaporedni junij, odkar so globalne temperature nadpovprečne, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Vir: časnik Svet24 (sobota, 20.07.2019, številka 165, letnik 7).
Prijazen pozdrav
Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih v četrtek objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Amerike nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu. Bil je tudi 414. zaporedni mesec in 43. zaporedni junij, odkar so globalne temperature nadpovprečne, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Vir: časnik Svet24 (sobota, 20.07.2019, številka 165, letnik 7).
Prijazen pozdrav
sobota, 13. julij 2019
Katastrofalne napovedi: se bo Ljubljana cvrla v vročini?
TEMPERATURE - Nič kaj spodbudni niso izsledki študij o posledicah podnebnih sprememb.
ŠTUDIJA švicarskega laboratorija je našo prestolnico uvrstila na vrh seznama evropskih krajev, ki naj bi jih podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja najbolj prizadele.
Globalno segrevanje označuje človeško povzročeno višanje povprečne temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja naprej in njegovo predvideno nadaljevanje.
Segrevanje je skoraj zagotovo posledica človeških dejavnosti, ki povečujejo količine toplogrednih plinov v ozračju in tako ustvarjajo učinek tople grede. Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za približno 0,6 stopinje Celzija in se bo v prihodnje še višala, in to vse občutneje, a za koliko?
Najti odgovore na ta in druga vprašanja v zvezi s tem je morda najbolj pomemben znanstveni izziv našega časa. Moč in kraje temperaturnih sprememb so poskušali za svet, pretežno pa za Evropo, oceniti v švicarskem laboratoriju Crowther Lab, ki se ukvarja z razumevanjem globalnega segrevanja in njegovega vpliva na podnebje.
ČRNE PROGNOZE
Ena od ključnih osebnosti te obsežne švicarske študije, o kateri se je nedavno razpisal tudi eden od osrednjih britanskih časopisov The Guardian, Tom Crowther, je dejal, da so ga izsledki popolnoma osupnili. Za omenjeni časopis je Crowther povedal: "Sploh nismo pripravljeni na kaj takega. Ukrepanje na račun podnebnih sprememb bi se moralo začeti včeraj. Prej ko začnemo, manjši bo vpliv." Strokovnjaki celo menijo, da nas bodo nove podnebne razmere, v katere prehajamo, lahko prisilile v to, da v nekaterih mestih ne bomo mogli več živeti, saj se na nove razmere ne bo mogoče prilagoditi.
Študija Švicarjev pravi, da bo 77 odstotkov svetovnih mest do leta 2050 doživelo burne vremenske spremembe, 22 odstotkov krajev pa bo deležnih celo razmer, ki jih do zdaj sploh ne poznamo. To naj bi veljalo za Džakarto, Singapur, Yangon in Kuala Lumpur. V Evropi naj bi se temperatura zvišala za 3,5 stopinje poleti in za skoraj pet stopinj pozimi.
SLOVENIJA IN NJENE SOSEDE
To recimo pomeni, da bo London po podnebju postal podoben Barceloni, torej bo imel bistveno manj padavin, po katerih je zdaj poznan, tudi mila poletja bodo očitno za Otočane postajala preteklost, saj se jim na podlagi študije obetajo suše in dvig temperatur do skoraj šest stopinj Celzija (do leta 2050), Madrid bo v naslednjih 30 letih dobil vremensko podobo Marakeša (Maroko), Stockholm (Švedska) pa vremensko podobo Budimpešte (Madžarska), je še zapisano v študiji.
Kako pa kaže Sloveniji? Ne prav dobro, kajti Švicarji so jo uvrstili na vrh seznama evropskih krajev, ki jih bodo podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja najbolj prizadele. Dejali so, da naj bi se temperatura v Ljubljani do leta 2050 zvišala za kar osem stopinj! Podobno na udaru sta še Dunaj in Zagreb. Za šest ali sedem stopinj naj bi se temperatura dvignila v Berlinu, Varšavi, Kijevu, Madridu, Parizu in Londonu, za štiri oziroma pet stopinj pa bo v naslednjih 30 letih postopoma topleje v Moskvi.
ONI PRAVIJO DRUGAČE
Obrnili smo se na Agencijo Republike Slovenije za okolje, da bi pokomentirali napovedi. Povedali so nam, da so lani pripravili poročilo o podnebnih projekcijah za Slovenijo do leta 2100. "Glede na švicarsko študijo smo imeli pri oceni podnebnih sprememb na voljo mnogo boljše in številčnejše podatke. Namesto enega smo obravnavali tri različne scenarije, namesto treh (ti so glede na vse obstoječe modele precej oziroma zelo občutljivi na podnebne dejavnike) smo analizirali rezultate šestih modelov (pa še to namesto globalnih regionalne) in imeli smo mnogo boljše podatke o preteklem podnebju," so uvodoma poudarili.
Pojasnili so, da njihovi izračuni kažejo na mnogo manjše temperaturne spremembe. "Do leta 2050 naj bi se v osrednji Sloveniji, kamor spada Ljubljana, po enem scenariju na letni ravni ogrelo za okoli 1,5 do dve stopinji Celzija in tudi povprečje najvišje dnevne julijske temperature naj bi se spremenilo podobno. Tudi če vzamemo izračune najbolj skrajnega modela, je pričakovana sprememba temperature le okoli 2,5 stopinje Celzija," so razložili in dodali, da švicarska študija ne podaja absolutnih vrednosti in časovnih potekov za Ljubljano, "zato težko komentiramo, od kod izračunana sprememba za osem stopinj Celzija. Sodeč po naših izkušnjah s podnebnimi modeli in trendu segrevanja v zadnjih desetletjih, gre za močno pretirano vrednost."
SKRBI JIH
Ne glede na to, kakšen bo dvig temperature, je situacija resna. In videti je, da se tudi slovenska mladina močno zaveda, saj se je že večkrat v Ljubljani zbrala na podnebnem štrajku. S protesti so zahtevali takojšnje razogljičenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Zahtevali so tudi ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen, učinkovit in zeleni javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
"Vlade, Evropska unija, multinacionalke in drugi na pozicijah moči nam s svojimi preteklimi in sedanjimi odločitvami odrekajo dostojno življenje v prihodnosti - v času, v katerem bomo živeli mi in bodo odraščali naši otroci. Z zahtevami opozarjamo na kompleksnost, medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi in okolja ter na potrebo po takojšnjem ukrepanju na način, ki bo vsem ljudem omogočil pravičen prehod v zeleno prihodnost," so njihove besede.
Vir: časnik Svet24 (sobota, 13.07.2019, številka 159, letnik 7).
Prijazen pozdrav
ŠTUDIJA švicarskega laboratorija je našo prestolnico uvrstila na vrh seznama evropskih krajev, ki naj bi jih podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja najbolj prizadele.
Globalno segrevanje označuje človeško povzročeno višanje povprečne temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja naprej in njegovo predvideno nadaljevanje.
Segrevanje je skoraj zagotovo posledica človeških dejavnosti, ki povečujejo količine toplogrednih plinov v ozračju in tako ustvarjajo učinek tople grede. Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za približno 0,6 stopinje Celzija in se bo v prihodnje še višala, in to vse občutneje, a za koliko?
Najti odgovore na ta in druga vprašanja v zvezi s tem je morda najbolj pomemben znanstveni izziv našega časa. Moč in kraje temperaturnih sprememb so poskušali za svet, pretežno pa za Evropo, oceniti v švicarskem laboratoriju Crowther Lab, ki se ukvarja z razumevanjem globalnega segrevanja in njegovega vpliva na podnebje.
ČRNE PROGNOZE
Ena od ključnih osebnosti te obsežne švicarske študije, o kateri se je nedavno razpisal tudi eden od osrednjih britanskih časopisov The Guardian, Tom Crowther, je dejal, da so ga izsledki popolnoma osupnili. Za omenjeni časopis je Crowther povedal: "Sploh nismo pripravljeni na kaj takega. Ukrepanje na račun podnebnih sprememb bi se moralo začeti včeraj. Prej ko začnemo, manjši bo vpliv." Strokovnjaki celo menijo, da nas bodo nove podnebne razmere, v katere prehajamo, lahko prisilile v to, da v nekaterih mestih ne bomo mogli več živeti, saj se na nove razmere ne bo mogoče prilagoditi.
Študija Švicarjev pravi, da bo 77 odstotkov svetovnih mest do leta 2050 doživelo burne vremenske spremembe, 22 odstotkov krajev pa bo deležnih celo razmer, ki jih do zdaj sploh ne poznamo. To naj bi veljalo za Džakarto, Singapur, Yangon in Kuala Lumpur. V Evropi naj bi se temperatura zvišala za 3,5 stopinje poleti in za skoraj pet stopinj pozimi.
SLOVENIJA IN NJENE SOSEDE
To recimo pomeni, da bo London po podnebju postal podoben Barceloni, torej bo imel bistveno manj padavin, po katerih je zdaj poznan, tudi mila poletja bodo očitno za Otočane postajala preteklost, saj se jim na podlagi študije obetajo suše in dvig temperatur do skoraj šest stopinj Celzija (do leta 2050), Madrid bo v naslednjih 30 letih dobil vremensko podobo Marakeša (Maroko), Stockholm (Švedska) pa vremensko podobo Budimpešte (Madžarska), je še zapisano v študiji.
Kako pa kaže Sloveniji? Ne prav dobro, kajti Švicarji so jo uvrstili na vrh seznama evropskih krajev, ki jih bodo podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja najbolj prizadele. Dejali so, da naj bi se temperatura v Ljubljani do leta 2050 zvišala za kar osem stopinj! Podobno na udaru sta še Dunaj in Zagreb. Za šest ali sedem stopinj naj bi se temperatura dvignila v Berlinu, Varšavi, Kijevu, Madridu, Parizu in Londonu, za štiri oziroma pet stopinj pa bo v naslednjih 30 letih postopoma topleje v Moskvi.
ONI PRAVIJO DRUGAČE
Obrnili smo se na Agencijo Republike Slovenije za okolje, da bi pokomentirali napovedi. Povedali so nam, da so lani pripravili poročilo o podnebnih projekcijah za Slovenijo do leta 2100. "Glede na švicarsko študijo smo imeli pri oceni podnebnih sprememb na voljo mnogo boljše in številčnejše podatke. Namesto enega smo obravnavali tri različne scenarije, namesto treh (ti so glede na vse obstoječe modele precej oziroma zelo občutljivi na podnebne dejavnike) smo analizirali rezultate šestih modelov (pa še to namesto globalnih regionalne) in imeli smo mnogo boljše podatke o preteklem podnebju," so uvodoma poudarili.
Pojasnili so, da njihovi izračuni kažejo na mnogo manjše temperaturne spremembe. "Do leta 2050 naj bi se v osrednji Sloveniji, kamor spada Ljubljana, po enem scenariju na letni ravni ogrelo za okoli 1,5 do dve stopinji Celzija in tudi povprečje najvišje dnevne julijske temperature naj bi se spremenilo podobno. Tudi če vzamemo izračune najbolj skrajnega modela, je pričakovana sprememba temperature le okoli 2,5 stopinje Celzija," so razložili in dodali, da švicarska študija ne podaja absolutnih vrednosti in časovnih potekov za Ljubljano, "zato težko komentiramo, od kod izračunana sprememba za osem stopinj Celzija. Sodeč po naših izkušnjah s podnebnimi modeli in trendu segrevanja v zadnjih desetletjih, gre za močno pretirano vrednost."
SKRBI JIH
Ne glede na to, kakšen bo dvig temperature, je situacija resna. In videti je, da se tudi slovenska mladina močno zaveda, saj se je že večkrat v Ljubljani zbrala na podnebnem štrajku. S protesti so zahtevali takojšnje razogljičenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Zahtevali so tudi ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen, učinkovit in zeleni javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
"Vlade, Evropska unija, multinacionalke in drugi na pozicijah moči nam s svojimi preteklimi in sedanjimi odločitvami odrekajo dostojno življenje v prihodnosti - v času, v katerem bomo živeli mi in bodo odraščali naši otroci. Z zahtevami opozarjamo na kompleksnost, medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi in okolja ter na potrebo po takojšnjem ukrepanju na način, ki bo vsem ljudem omogočil pravičen prehod v zeleno prihodnost," so njihove besede.
Vir: časnik Svet24 (sobota, 13.07.2019, številka 159, letnik 7).
Prijazen pozdrav
petek, 12. julij 2019
Nevarna Evropa: burno vremensko dogajanje jemlje tudi življenja ljudi
HUDA URA - Nazadnje je "udarilo" v Grčiji; domačini in turisti doživeli silno neurje.
PREVRNJENI AVTOMOBILI, polomljena drevesa, odkrite strehe, poplave, plazovi, vetrolomi. To so posledice vremenskih pojavov, ki so preplavili Evropo. Ponekod je bilo tako hudo, da so celo ugašala življenja.
Naša celina, vključno s Slovenijo, je zadnje tedne v primežu silovitih vremenskih dogajanj.
V tem mesecu so tako močne nevihte, ti intenzivni vremenski pojavi z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel, pri nas pustošile že večkrat. Slovenija sicer po oceni Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnostih in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi.
Kot uprava navaja na svoji spletni strani, so posledice neurij lahko zelo različne: lokalne in hudourniške poplave, trganje zemeljskih plazov, poškodovane ceste, erozija, nanosi kamenja in skal, prekinitev oskrbe z elektriko, onesnaženje vodnih virov, vetrolom, požari in poškodbe zgradb zaradi udara strel ter škoda zaradi toče na zgradbah, kmetijskih površinah, vozilih in drugih stvareh. "Včasih predvsem udari strel lahko povzročajo tudi poškodbe ali celo smrt ljudi ali živali," o resnosti posledic neurij priča URSZR.
GASILCI NA NOGAH
Spomnimo na eno od zadnjih vremenskih ujm pri nas. Govorimo o minuli nedelji, ko so divjali močan veter, nalivi in toča. Tisto popoldne je vremensko poslabšanje zajelo predvsem osrednji in vzhodni del Slovenije. Po podatkih URSZR je bilo najhuje v občinah Rogatec, Rogaška Slatina in Zagorje ob Savi ter na Ptujskem. Tam si je razmere ta teden že ogledala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in dejala, da so ocene povzročene škode zelo skrb vzbujajoče.
Zgovorna je tudi statistika tega dne. URSZR je med neurjem zabeležila 374 dogodkov v 63 občinah po državi. Posredovali so gasilci, od tega 405 prostovoljnih gasilskih društev in 13 poklicnih enot, ki so prečrpavali vodo iz kletnih in pritličnih prostorov stanovanjskih objektov, poslovnih zgradb, trgovin, prav tako so vodo prečrpavali iz prostorov osnovnih šol in gostišč. Zalilo je več odsekov cest, gasilci so čistili prepuste in sanirali več plazov. Precej je bilo tudi udarov strel, ki so lahko še posebej nevarni.
UMRLI TURISTI
Zelo hudo je bilo vreme predvčerajšnjim na severu Grčije. Neurje z viharjem in točo je bilo tam tako silovito, da je terjalo celo smrtne žrtve, in to med turisti, več deset ljudi je bilo ranjenih. "Šest turistov je umrlo in najmanj 30 ljudi je bilo ranjenih med ciklonom," je sporočil vodja civilne zaščite na severu Grčije Haralambos Steriadis. Po navedbah prič je ujma trajala zgolj 20 minut. Umrl je češki par, čigar kombilimuzino so prevračali močni sunki vetra, žrtvi sta tudi Rusa, oče in sin, na katera je padlo drevo, umrla sta prav tako Romunka in njen otrok, nanju so padle ruševine nekega objekta.
Hudo neurje s silovitim vetrom in točo je v sredo zvečer prizadelo tudi Prespansko dolino v Severni Makedoniji, od koder poročajo o veliki gmotni škodi. Številne vasi so ostale brez električne energije. Župan občine Resen Živko Gošarevski je izjavil, da prebivalci Prespanske doline ne pomnijo takšnega neurja. "Nekateri kraji so bili odrezani od sveta, saj so drevesa padla na ceste, odkrivalo je strehe hiš, porušili so se drogovi. Je pa najpomembnejše, da ni poškodovanih," je dejal. Največja gmotna škoda je nastala v obmejnih vaseh Štrbovo, Nakolec, Krani in Ljubojno.
STRELA UDARILA V DEČKA
Uničevalne ujme so zadnje tedne večkrat pustošile tudi v Črni gori, kjer so v večini krajev ob morju zaradi tega nastale poplave, v Srbiji pa so nevihte prizadele predvsem zahod države. Od tam je te dni prispela žalostna vest, da je umrl sedemletni deček iz naselja blizu Pančeva; vzrok smrti je bil udar strele. Zadela ga je, medtem ko je na prostem iskal zatočišče pred nevihto. Zelo hudo je bilo v tej državi tudi konec prejšnjega meseca, ko so nevihte z močnim dežjem povzročile poplave.
Precej napeto je bilo takrat tudi v srbski prestolnici, kjer je samo v 45 minutah padlo približno sto litrov dežja na kvadratni meter, kolikor ga povprečno pade v enem mesecu. Neurju z dežjem se je v mestih Čačak, Kragujevac, Despotovac, Ćuprija in Jagodina pridružila še toča v velikosti teniške žogice.
RAZDEJANI KAMPI
O neverjetnih nevihtah prav tako poročajo iz Hrvaške. Neurja sicer tudi našo južno sosedo spremljajo že od začetka poletja, eno od najhujših pa je bilo minuli vikend, ko so jo močno skupili v Istri in Kvarnerju. Zelo izpostavljena sta bila Novigrad in Poreč, intenzivno je bilo tudi na območju Reke, Opatije, Zadra in otokov: Raba, Paga, Krka, Cresa in Malega Lošinja. Nevihtno dogajanje je potem potovalo še proti Dalmaciji in v notranjost države.
Po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva je bilo poškodovanih več ljudi, veliko so jih morali reševati, na primer dve ženski, ki ju je v bližini Vukovarja poškodovala toča v velikosti oreha. V Zadru so morali reševati okoli 50 ljudi, med njimi je bila večina otrok. Veliko je bilo poškodb vozil, saj so nanje padala drevesa in veje, nasedale so barke. Hrvaški mediji poročajo, da je med divjanjem neurja udarilo okoli 25 tisoč strel. Precej Slovencev je poročalo, da so bili medtem v kampih in da je bilo dogajanje res burno. Nekateri od njih so se močno zbali ne samo za svoje imetje, ampak celo za življenje. Tudi pri naših zahodnih sosedih, v Italiji, so se to poletje že večkrat morali soočati z res hudimi neurji.
TRI KILOGRAME TEŽKA TOČA
Zadnje je bilo v sredo, ko je v italijanskem mestu Pescara na jadranski obali divjal veter s hitrostjo okoli 150 kilometrov na uro in je kot za šalo podiral drevesa, odkrival strehe ter na plažah raznašal senčnike in drugo kopališko opremo. Sledila je še izjemno velika toča, v velikosti pomaranče. Domačini so stehtali te ledene gmote in ugotovili, da so imele celo po tri kilograme in pol! Toča je prebijala stekla na oknih, razbijala avtomobile in padla na glave vsaj dvajsetim ljudem; ti so poiskali zdravniško pomoč.
Med burnimi vremenskimi ujmami, ki so prizadele Italijo, velja izpostaviti še eno, ki se je pripetila v minulih dneh, in sicer v provinci Ravena. V turističnem kraju Cervia je pustošil tornado, v katerem je bila huje poškodovana ena ženska. Massimo Medri, župan Cervie, je dejal, da je vrtinčast veter poškodoval številne stavbe, rastlinje in avtomobile ter da je škode za okoli dva milijona evrov.
KAJ NAJ STORIMO
Ob tem je dobro omeniti nasvete in previdnostne ukrepe URSZR, kako ravnati ob neurjih. "Najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje, z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom; torej zavetje poiščimo v zaprtih prostorih. Zadržujmo se proč od zunanjih zidov in oken," si velja zapomniti. Zavedajmo se tudi, da če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo. Pomembno je vedeti, da so mobilni telefoni med neurji znotraj zgradbe varnejši za uporabo, a le če niso priključeni na električni vir. Na prostem jih ob burnem vremenu raje ne uporabljajmo. Izogibajmo se tudi vodi in drevesom, priporoča URSZR.
KAKO BO...
Agencija RS za okolje (Arso) napoveduje, da bo do konca naslednjega tedna k nam še pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Jutri bodo plohe in nevihte, v nedeljo bo nekaj več sonca, popoldne pa so v notranjosti Slovenije spet lahko plohe in nevihte. Ponedeljek in torek bosta bolj sončna. "Od prihodnje srede naprej pa bo spet povečana verjetnost za nastanek ploh in neviht. Vročine ne bo, temperature bodo med 25 in 28 stopinjami Celzija," je napoved Arsa.
Vir: časnik Svet24 (petek, 12.07.2019, številka 158, letnik 7).
Prijazen pozdrav
PREVRNJENI AVTOMOBILI, polomljena drevesa, odkrite strehe, poplave, plazovi, vetrolomi. To so posledice vremenskih pojavov, ki so preplavili Evropo. Ponekod je bilo tako hudo, da so celo ugašala življenja.
Naša celina, vključno s Slovenijo, je zadnje tedne v primežu silovitih vremenskih dogajanj.
V tem mesecu so tako močne nevihte, ti intenzivni vremenski pojavi z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel, pri nas pustošile že večkrat. Slovenija sicer po oceni Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnostih in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi.
Kot uprava navaja na svoji spletni strani, so posledice neurij lahko zelo različne: lokalne in hudourniške poplave, trganje zemeljskih plazov, poškodovane ceste, erozija, nanosi kamenja in skal, prekinitev oskrbe z elektriko, onesnaženje vodnih virov, vetrolom, požari in poškodbe zgradb zaradi udara strel ter škoda zaradi toče na zgradbah, kmetijskih površinah, vozilih in drugih stvareh. "Včasih predvsem udari strel lahko povzročajo tudi poškodbe ali celo smrt ljudi ali živali," o resnosti posledic neurij priča URSZR.
GASILCI NA NOGAH
Spomnimo na eno od zadnjih vremenskih ujm pri nas. Govorimo o minuli nedelji, ko so divjali močan veter, nalivi in toča. Tisto popoldne je vremensko poslabšanje zajelo predvsem osrednji in vzhodni del Slovenije. Po podatkih URSZR je bilo najhuje v občinah Rogatec, Rogaška Slatina in Zagorje ob Savi ter na Ptujskem. Tam si je razmere ta teden že ogledala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in dejala, da so ocene povzročene škode zelo skrb vzbujajoče.
Zgovorna je tudi statistika tega dne. URSZR je med neurjem zabeležila 374 dogodkov v 63 občinah po državi. Posredovali so gasilci, od tega 405 prostovoljnih gasilskih društev in 13 poklicnih enot, ki so prečrpavali vodo iz kletnih in pritličnih prostorov stanovanjskih objektov, poslovnih zgradb, trgovin, prav tako so vodo prečrpavali iz prostorov osnovnih šol in gostišč. Zalilo je več odsekov cest, gasilci so čistili prepuste in sanirali več plazov. Precej je bilo tudi udarov strel, ki so lahko še posebej nevarni.
UMRLI TURISTI
Zelo hudo je bilo vreme predvčerajšnjim na severu Grčije. Neurje z viharjem in točo je bilo tam tako silovito, da je terjalo celo smrtne žrtve, in to med turisti, več deset ljudi je bilo ranjenih. "Šest turistov je umrlo in najmanj 30 ljudi je bilo ranjenih med ciklonom," je sporočil vodja civilne zaščite na severu Grčije Haralambos Steriadis. Po navedbah prič je ujma trajala zgolj 20 minut. Umrl je češki par, čigar kombilimuzino so prevračali močni sunki vetra, žrtvi sta tudi Rusa, oče in sin, na katera je padlo drevo, umrla sta prav tako Romunka in njen otrok, nanju so padle ruševine nekega objekta.
Hudo neurje s silovitim vetrom in točo je v sredo zvečer prizadelo tudi Prespansko dolino v Severni Makedoniji, od koder poročajo o veliki gmotni škodi. Številne vasi so ostale brez električne energije. Župan občine Resen Živko Gošarevski je izjavil, da prebivalci Prespanske doline ne pomnijo takšnega neurja. "Nekateri kraji so bili odrezani od sveta, saj so drevesa padla na ceste, odkrivalo je strehe hiš, porušili so se drogovi. Je pa najpomembnejše, da ni poškodovanih," je dejal. Največja gmotna škoda je nastala v obmejnih vaseh Štrbovo, Nakolec, Krani in Ljubojno.
STRELA UDARILA V DEČKA
Uničevalne ujme so zadnje tedne večkrat pustošile tudi v Črni gori, kjer so v večini krajev ob morju zaradi tega nastale poplave, v Srbiji pa so nevihte prizadele predvsem zahod države. Od tam je te dni prispela žalostna vest, da je umrl sedemletni deček iz naselja blizu Pančeva; vzrok smrti je bil udar strele. Zadela ga je, medtem ko je na prostem iskal zatočišče pred nevihto. Zelo hudo je bilo v tej državi tudi konec prejšnjega meseca, ko so nevihte z močnim dežjem povzročile poplave.
Precej napeto je bilo takrat tudi v srbski prestolnici, kjer je samo v 45 minutah padlo približno sto litrov dežja na kvadratni meter, kolikor ga povprečno pade v enem mesecu. Neurju z dežjem se je v mestih Čačak, Kragujevac, Despotovac, Ćuprija in Jagodina pridružila še toča v velikosti teniške žogice.
RAZDEJANI KAMPI
O neverjetnih nevihtah prav tako poročajo iz Hrvaške. Neurja sicer tudi našo južno sosedo spremljajo že od začetka poletja, eno od najhujših pa je bilo minuli vikend, ko so jo močno skupili v Istri in Kvarnerju. Zelo izpostavljena sta bila Novigrad in Poreč, intenzivno je bilo tudi na območju Reke, Opatije, Zadra in otokov: Raba, Paga, Krka, Cresa in Malega Lošinja. Nevihtno dogajanje je potem potovalo še proti Dalmaciji in v notranjost države.
Po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva je bilo poškodovanih več ljudi, veliko so jih morali reševati, na primer dve ženski, ki ju je v bližini Vukovarja poškodovala toča v velikosti oreha. V Zadru so morali reševati okoli 50 ljudi, med njimi je bila večina otrok. Veliko je bilo poškodb vozil, saj so nanje padala drevesa in veje, nasedale so barke. Hrvaški mediji poročajo, da je med divjanjem neurja udarilo okoli 25 tisoč strel. Precej Slovencev je poročalo, da so bili medtem v kampih in da je bilo dogajanje res burno. Nekateri od njih so se močno zbali ne samo za svoje imetje, ampak celo za življenje. Tudi pri naših zahodnih sosedih, v Italiji, so se to poletje že večkrat morali soočati z res hudimi neurji.
TRI KILOGRAME TEŽKA TOČA
Zadnje je bilo v sredo, ko je v italijanskem mestu Pescara na jadranski obali divjal veter s hitrostjo okoli 150 kilometrov na uro in je kot za šalo podiral drevesa, odkrival strehe ter na plažah raznašal senčnike in drugo kopališko opremo. Sledila je še izjemno velika toča, v velikosti pomaranče. Domačini so stehtali te ledene gmote in ugotovili, da so imele celo po tri kilograme in pol! Toča je prebijala stekla na oknih, razbijala avtomobile in padla na glave vsaj dvajsetim ljudem; ti so poiskali zdravniško pomoč.
Med burnimi vremenskimi ujmami, ki so prizadele Italijo, velja izpostaviti še eno, ki se je pripetila v minulih dneh, in sicer v provinci Ravena. V turističnem kraju Cervia je pustošil tornado, v katerem je bila huje poškodovana ena ženska. Massimo Medri, župan Cervie, je dejal, da je vrtinčast veter poškodoval številne stavbe, rastlinje in avtomobile ter da je škode za okoli dva milijona evrov.
KAJ NAJ STORIMO
Ob tem je dobro omeniti nasvete in previdnostne ukrepe URSZR, kako ravnati ob neurjih. "Najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje, z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom; torej zavetje poiščimo v zaprtih prostorih. Zadržujmo se proč od zunanjih zidov in oken," si velja zapomniti. Zavedajmo se tudi, da če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo. Pomembno je vedeti, da so mobilni telefoni med neurji znotraj zgradbe varnejši za uporabo, a le če niso priključeni na električni vir. Na prostem jih ob burnem vremenu raje ne uporabljajmo. Izogibajmo se tudi vodi in drevesom, priporoča URSZR.
KAKO BO...
Agencija RS za okolje (Arso) napoveduje, da bo do konca naslednjega tedna k nam še pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Jutri bodo plohe in nevihte, v nedeljo bo nekaj več sonca, popoldne pa so v notranjosti Slovenije spet lahko plohe in nevihte. Ponedeljek in torek bosta bolj sončna. "Od prihodnje srede naprej pa bo spet povečana verjetnost za nastanek ploh in neviht. Vročine ne bo, temperature bodo med 25 in 28 stopinjami Celzija," je napoved Arsa.
Vir: časnik Svet24 (petek, 12.07.2019, številka 158, letnik 7).
Prijazen pozdrav
sreda, 3. julij 2019
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - junij 2019
Minimalna temperatura zraka: 11,1 °C, 01.06.2019 ob 06:26
Maksimalna temperatura zraka: 34,1 °C, 27.06.2019 ob 17:10
Povprečna temperatura zraka: 20,4 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 24 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 5 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 5 dni
Minimalna temperatura zraka 5 cm nad tlemi: 10,7 °C, 01.06.2019 ob 06:06
Maksimalna temperatura zraka 5 cm nad tlemi: 37,0 °C, 27.06.2019 ob 16:15
Povprečna temperatura zraka 5 cm nad tlemi: 21,0 °C
Minimalna vlažnost zraka: 31 %, 14.06.2019 ob 17:30
Maksimalna vlažnost zraka: 97 %, 22.06.2019 ob 15:28
Povprečna vlažnost zraka: 74 %
Minimalna vlažnost zraka 5 cm nad tlemi: 31 %, 14.06.2019 ob 15:20
Maksimalna vlažnost zraka 5 cm nad tlemi: 98 %, 22.06.2019 ob 22:03
Povprečna vlažnost zraka 5 cm nad tlemi: 82 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1006,9 hpa, 11.06.2019 ob 16:32
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1025,4 hpa, 26.06.2019 ob 00:01
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,4 hpa
Mesečne padavine: 83,8 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 13,4 km/h, 12.06.2019 ob 17:42
Povprečna hitrost vetra: 2,2 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav