sreda, 19. december 2018

Metan - "nova" svetovna grožnja?!

Metan (CH4, znan tudi kot jamski ali močvirski plin) je plin, ki zna v prihodnosti igrati večjo vlogo v ustvarjanju toplogrednega učinkovanja našega ozračja, kot pa sedanji "glavni krivec", ogljikov dioksid (CO2). Lahko da celo katastrofalno za večino živih bitij na Zemlji, kar se je v njeni geološki zgodovini že pripetilo...

Pozornost večine svetovne javnosti je sicer še vedno usmerjena na ogljikov dioksid in le manjšina se zaveda oziroma ve, da v ozadju ždi še bolj nevaren toplogredni plin - metan, ki se ob globalni otoplitvi utegne sprostiti iz velikanskih zalog v zdaj še zamrznjenem permafrostu in izpod dna predvsem arktičnih morij, kar bi sprožilo "domino efekt", ki ga bo težko ali celo nemogoče ustaviti.

Številni klimatologi sicer menijo, da ta nevarnost še ni realna, saj naj bi bila večina metana "varno zaprta", toda s segrevanjem v zadnjih letih bi utegnilo prav sproščanje teh zalog metana pripeljati do pregretja našega planeta.

O tem, kolikšna je verjetnost takšnega razpleta, imajo znanstveniki različna mnenja. Ta segajo od prepričanja, da se nobena od bojazni ne bo uresničila, pa vse do prepričanja, da nam grozi katastrofa svetovnih razsežnosti...

Znanstveniki so si enotni le v nečem - za pravo oceno potrebujejo več opazovalnih mest in več podatkov (beri: več denarja).

Nekateri klimatologi se bojijo, da bi nadaljnja rast temperature svetovnega ozračja utegnila sprožiti tako imenovano pozitivno povratno zanko: zaradi segrevanja bi se v okolje sprostilo več metana iz odtajanega permafrosta, ki bi zaradi močnega toplogrednega učinkovanja še bolj povišal temperaturo, to bi izzvalo še hitrejše in obsežnejše tajanje permafrosta, iz katerega bi prišlo še več metana in tako dalje do morebitnega katastrofalnega pregretja. Nekateri se celo bojijo, da bi dvig temperature celo povzročil, da bi se ogromne količine metana sprostile naenkrat, v silni nenadni eksploziji.

Vsi klimatologi se sicer strinjajo, da ima metan večjo vlogo v ustvarjanju toplogrednega učinkovanja našega ozračja, kot je vtis ob nenehnem opozarjanju zgolj na ogljikov dioksid, njegova vloga pa je v strokovnih in laičnih razpravah pogosto zapostavljena, saj v primerjavi z ogljikovim dioksidom ostane v ozračju bistveno krajši čas - kvečjemu deset let, medtem ko je pri CO2 ta doba več sto in celo več tisoč let.

Povsem drugače pa je z njunim toplogrednim učinkovanjem. Metan namreč v ozračju zadrži tudi stokrat več toplote kot CO2, poleg tega pa se zaradi svoje velike reaktivnosti hitro povezuje z drugimi sestavinami v zraku, se v reakcijah pretvori v ogljikov dioksid in vodo ter tako še povečuje "toplogredni" efekt.

Nekateri klimatologi menijo, da gre le za del naravnega procesa, ki verjetno poteka že vse od konca zadnje ledene dobe, in da je možnost za kakšen velik vpliv metana razmeroma majhna, drugi pa domnevajo, da bi kakšen morebiten velik izpust metana v ozračje utegnil drastično povišati temperaturo in s tem povzročiti nepopravljivo škodo v naravi, saj bi se posledično tajalo še več arktičnega ledu, dvignila morska gladina, porušiti pa bi se znalo tudi tektonsko ravnovesje, čemur bi sledili rušilni potresi in ne nazadnje tudi masivni vulkanski izbruhi, ki bi sprostili še več ogljikovega dioksida ipd. in še povečali globalno segrevanje, pa tudi žveplov dioksid in aerosole, ki povzročajo globalno ohlajanje, posledica pa bi bilo množično izumiranje živih bitij...

To sicer ne bi bilo "nič novega". V daljni preteklosti so namreč vulkanski izbruhi že tako spreminjali temperaturo in ozračje na Zemlji, da je zaradi posledic izumrlo kar 97 odstotkov živalskih in rastlinskih vrst.

Vir: revija Salomonov ugankar (petek, 07.12.2018, številka 598, leto 21).

Prijazen pozdrav