Zunanja masaža srca in umetno dihanje lahko rešita nekatere žrtve strel - Strela z jasnega, mit ali resnica? - Miličnika sredi ceste ne zapiše policaj, strela pa trešči vanj.
Blejska julijska tragedija, ko je strela udarila v skupino ljudi pod drevesom, bo še dolgo odmevala. Kljub hitri prvi pomoči so bile poškodbe mame tako hude, da je pred dnevi umrla, hudo poškodovana je bila tudi šestletna deklica, ki bo verjetno čutila trajne posledice. V prihajajočem neurju so se umaknili pod skupino dreves, oče pa je odhitel po avtomobil. Strela je udarila v kostanj in potem z debla preskočila na skupino ljudi pod njim.
Več sreče so dober teden pozneje imeli štirje planinci na Veliki planini. Pred nevihto so se umaknili k eni od koč, strela pa je udarila v skalo blizu nje. Dva sta bila huje poškodovana, enega so morali oživljati, in če ne bi bil v bližini švedski zdravnik, je vprašanje, ali bi preživel.
Oba dogodka opozarjata na previdnost med nevihtami, hkrati pa tudi na to, kako pomembna je prva pomoč v takih in podobnih primerih. Pa naj gre za udar strele, električni udar ali kak drug razlog zastoja srca, ko lahko prva pomoč in predvsem masaža srca reši poškodovanca. Prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik, gorski reševalec letalec in pisatelj, že vrsto let opozarja na nevarnosti v gorah, tudi neviht in strel, na dolgotrajno oživljanje poškodovanih in na posebnosti pomoči, kadar je več poškodovancev: "Pravila triaže oziroma prednostne oskrbe pri običajnih nesrečah z več poškodovanci dajejo prednost tistim, ki imajo ohranjene življenjske znake, oskrba poškodovancev s srčno-dihalnim zastojem pa je odložena. Pri triaži poškodovancev po udaru strele je ravno obrnjeno in najprej oskrbimo in po potrebi oživljamo tiste, ki ne kažejo znakov življenja. Takojšnje umetno dihanje je pogosto edino, kar potrebujejo. Če ga ne dobijo, praviloma umrejo zaradi pomanjkanja kisika in posledičnih srčnih aritmij," je že leta 2006 zapisal v Planinskem vestniku. Dobrega pol leta pred tem se je tudi sam srečal s strelo, in sicer septembra 2005 med reševanjem na Prisanku. Strela je takrat udarila le nekaj metrov od njega in gorskega reševalca Andreja Robiča.
Pred strelo niso niti mrtvi varni
Statistična možnost udara strele v človeka je zelo majhna, vseeno pa so ti udari odmevni. Mnogi so se že srečali vsaj s posrednimi udari, poleg tega imamo celo ob udaru strele v našo bližino občutek, kot da nas je skoraj zadela, in se niti v hišah ne počutimo varne. Številne zgradbe nimajo strelovodov, poleg tega korektna ozemljitev objekta pomeni od 80 do 90 odstotno gotovost, da bo strela udarila v strelovod in ne kateri drug del hiše.
Je pa tako, da pred strelo celo mrtvi nimajo miru. Prve dni letošnjega avgusta je ta namreč močno poškodovala več grobov na pokopališču v najbolj severni vasi v Sloveniji, v Budincih, lani pa je med pogrebom na Brezovici udarila v kovinski križ, ki ga je nosil 62-letni moški. Ta je pozneje umrl, ob njem pa je bil še eden huje poškodovan.
Junija 2016 je bil udar strele usoden za ljubiteljskega kmetovalca, upokojenega učitelja Marijana N. iz Šempetra pri Novi Gorici, ki so ga našli ožganega in opečenega pet metrov od motokultivatorja, v katerega je treščilo.
Maja 2012 je na polju med Žabnico in Svetim Duhom pri Škofji Loki strela udarila v družino, 46-letni oče je umrl, 43-letna žena in 15-letna hči pa sta bili lažje poškodovani.
Podobnih primerov je še veliko, še posebno takih brez smrtnih žrtev. Zanimivo pa je, da so v zadnjih dveh omenjenih primerih priče udara govorile o tem, da je bil dan vroč, vendar jasen, brez grmenja, kar naj bi govorilo o tem, da lahko strela udari tudi z jasnega.
Drugi rojstni dan
Bližnja srečanja s strelo so mnogi tudi preživeli. Med njimi je Jožica Ledinek, znana gostilničarka s Šmarne gore. 22. avgust 1983 praznuje kot svoj drugi rojstni dan. Med vračanjem s Triglava jih je nad Kočo na Doliču ujela nevihta. "Žena je šla naprej, jaz pa sem se ustavil in vzel vetrovko iz nahrbtnika. Tik preden smo prišli do roba, je strela enkrat udarila nad nami. Nekaj trenutkov pozneje se je žena obrnila, mi pomahala in v tistem trenutku zažarela. Nič ni počilo, le izginila je. Možak, ki je šel dobrih dvajset metrov pred njo, je ležal na tleh in bil ves omotičen, ženo pa je strela udarila v levo roko, preskočila na glavo in nadaljevala pot po telesu, ji šla po nogi in skozi čevelj ven," je že pred leti za Nedeljski dnevnik pripovedoval njen mož Miha Ledinek. Ko je pritekel do nje, je bila otrpla, z razbitima nosom in brado, roke pa je imela črne kot premog. Ker ni čutil srčnega utripa, je bil prepričan, da je mrtva. Oprtal si jo je in jo želel odnesti do bližnje koče, po nekaj metrih pa se je spomnil, da je v planinski izkaznici prebral, da je ponesrečencu po udaru strele treba dajati umetno dihanje in mu masirati srce. "Žena je po nekaj vdihih zadihala," se je najtežjih trenutkov v svojem življenju spominjal Ledinek.
Še bolj nenavadna je zgodba Antona Sušnika iz Tenetiš pri Golniku. Kot miličniški pripravnik je 8. julija 1966 usmerjal promet na starem križišču Prešernove in Aškerčeve ter Tržaške ceste (v bližini Kina Vič) v Ljubljani. Vreme je bilo lepo, vendar so se na gorenjski strani že začeli zbirati oblaki. "Stopil sem na podij za urejanje prometa sredi križišča, dvignil roke in v tistem trenutku je počilo," je pripovedoval pred leti v kampu pri Pulju, pod borovci, v katere je več let pred tem pogovorom tudi treščilo. Vrglo ga je 18 metrov daleč in že v zraku je zagorel kot bakla in priletel pod nekega fička, kjer je obležal popolnoma gol, saj mu je strela sežgala obleko. V delni nezavesti je bil več kot tri tedne. Po levi strani telesa, od vrha glave, se mu je vlekla desetcentimetrska opeklina, ki se je razmeroma hitro zacelila. Rehabilitacija je trajala več mesecev, predvsem pa mu je ostal neizmeren strah pred vsakim pokom.
Strela z jasnega
Vrnimo se k streli z jasnega, ki jo je po udaru strele pri Šempetru pri Novi Gorici pojasnil Vladimir Djurica z Inštituta Milana Vidmarja v Ljubljani: "Strela z jasnega je le ljudski izraz za naravni dogodek atmosferske razelektritve, ki se zgodi, ko strela, najpogosteje z vrha oblaka, udari zraven njega v zemljo. Običajno so pozitivne polaritete, saj se po naravi ločevanja naboja v oblaku na vrhu nevihtnega oblaka nabira pozitiven naboj. Oddaljenost stične točke strele z zemljo je lahko tudi od 10 do 15 kilometrov stran od nevihtnega oblaka. Takšni pojavi se največkrat dogajajo, ko nevihta zapušča določeno območje. Ljudje pogosto opazujemo vreme v svoji ožji okolici in mislimo, da ni nevarnosti, če je nad nami jasno. Pa to ne drži povsem, še posebno ne v hribovitem predelu. Nevihta je lahko za hribom nekaj kilometrov od nas, na naši strani pa je lepo vreme. Vendar brez nevihtnega oblaka ni strel," je pojasnil in povedal, da je bila 31. julija 2016 na območju Šempetra pri Gorici nevihta kakšnih pet kilometrov stran od kraja udara strele.
Pametno je torej spremljati opozorila o pojavu neviht v širšem okolišu in biti takrat previdnejši. Ne čakajte, da se vam nevihta čisto približa in začne treskati okoli vas, ampak se pravočasno umaknite na varno. Če pa se znajdete v bližini pomoči potrebnim, ne pozabite na temeljne postopke oživljanja in tudi na besede reševalca zdravnika Iztoka Tomazina: "Posebnost oživljanja pri udaru strele je, da je včasih potrebno zelo dolgo oživljanje, celo pol ure in več. Žrtve udara strele je smiselno oživljati vsaj do prihoda reševalcev in zdravnika, saj so znani primeri uspešne oživitve brez hujših posledic tudi po dolgotrajnih oživljanjih."
Temeljni postopki oživljanja:
Ko ugotovite, da je poškodovanec brez zavesti in utripa ter ne diha, pokličite 112, če je v bližini avtomatski eksterni defibrilator (AED), naj nekdo steče ponj. Začnite oživljanje z zunanjo masažo srca: pokleknete ob poškodovancu, dlan dominantne roke položite na sredino prsnega koša, drugo na njo in prepletite prste, da ne pritiskate na sosednja rebra. Nagnite se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskajte pravokotno na prsni koš, tako da se vda za 4-5 centimetrov. Popustite pritisk, vendar rok ne odmikajte od prsnega koša in ponovno pritisnite. Med masažo lahko glasno štejete, da zagotovite potrebno frekvenco masaže okoli 100 stiskov na minuto. Povežemo zunanjo masažo srca z umetnim dihanjem. Po 30 stiskih prsnega koša naj sledita 2 vpiha. Tudi pri poškodbah zaradi strele ali električnega udara lahko (je običajno tudi nujno) uporabite AED.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika Vreme).
Prijazen pozdrav