Zoran Kus z Ministrstva za okolje in prostor o podnebnih spremembah.
Mag. Zoran Kus z Ministrstva za okolje in prostor, geograf in sociolog, deluje na tem področju že desetletja. Zadnja štiri leta je predstavnik Slovenije pri pogajalskem procesu za pripravo in izvajanje pariškega podnebnega sporazuma.
V zadnji ledeni dobi, ki se je končala pred okrog 10.000 leti in je trajala dobrih 100.000 let, je bila svetovna povprečna temperatura za samo okrog 6 stopinj Celzija nižja kot danes. In to je bilo dovolj, da je bil velik planeta, Evropa in tudi Slovenija, pod večnim debelim ledom in snegom. "Če na področju podnebnih sprememb in nanje vezanih problemov ne bomo vse države na svetu sprejele ustreznih ukrepov, da bi zadržali naraščanje svetovne temperature, se lahko zgodi, da bo ta do konca tega stoletja narasla tudi za do 6 stopinj!
Pariški podnebni sporazum zahteva, da z ukrepi ustavimo naraščanje povprečne svetovne temperature do največ 2 stopinji Celzija, kar je v meji, ki jo lahko še obvladamo. Če teh ukrepov ne bomo izvedli, se lahko povprečna svetovna temperatura do konca tega stoletja dvigne za 4 ali 5 stopinj, kar je preveč. Ta dvig bi namreč pomenil, da bi izumrlo tudi do 80 odstotkov živalskih in rastlinskih vrst! Zaradi vročine na primer v Afriki ljudje ne bi mogli več živeti, tudi v Sredozemlju bi bila voda zelo velika dragocenost. Sledile bi velike podnebne migracije več deset milijonov ljudi."
Zaskrbljeno nadaljuje, da se z vsako povečano desetinko stopinje Celzija močno spreminjajo tako imenovani ekstremni vremenski vzorci. Prihaja do pojavov, kot so močni viharji, vročinski valovi, pogoste poplave, dolgotrajna suša, zmrzal, zamenjava letnih časov, izredno hitre spremembe temperature v nekaj dneh... Kar so bile prej stoletne vode, so zdaj ponekod že nekajletne ali celo letne.
Nafta in premog sta nastajala pod zemljo dolge stotine milijonov let in v tem času se je ogljikov dioksid (CO2) akumuliral pod zemljo. "Nato smo v samo 100 letih skoraj ves premog in nafto porabili in s tem akumulirani CO2 izpustili v ozračje. V zraku ga je sicer malo, toda že samo dodaten odstotek CO2 močno poruši razmerje plinov v ozračju. Ogljikov dioksid namreč deluje v ozračju kot filter na topli gredi. Topel zrak prihaja od sonca na površje zemlje, toda povečan sloj CO2 ne dovoli, da bi se presežek sončne toplote odbil nazaj v vesolje. Zato CO2 tudi imenujemo toplogredni plin, saj ima enak učinek kot steklena streha na topli gredi za zelenjavo. Na tak način se Zemlja prekomerno segreva in povzroča navedene težave."
Po eni strani se lahko temu pojavu zahvalimo za svoj obstoj življenja na Zemlji, saj bi bila sicer temperatura na Zemlji precej nižja, po drugi strani pa z dodajanjem toplogrednih plinov v ozračje povečujemo vpliv tople grede.
Zoran Kus:
"Lahko se ponovno zgodi tako kot letos, da bo z Arktike ali iz Sibirije "pobegnil" ledeni mraz in povzročil tudi do -30 stopinj Celzija, ali pa bomo poleti priča vdoru vročega zraka iz Afrike tudi z več kot +40 stopinjami Celzija."
Skrb za zdravo okolje
Povejmo okolici, da nas bo posnemala:
- prihodnje leto bomo na streho svoje hiše namestili solarne celice,
- naš naslednji avto bo električni,
- v službo in po nakupih hodimo s kolesom ali peš,
- v naši družini smo občutno zmanjšali porabo mesa in povečali porabo zdravih lokalno pridelanih zelenjave in sadja,
- pridno ločujemo odpadke in ne uporabljamo nerazgradljive plastične embalaže,
- zapremo pipo, ko si ščetkamo zobe, in tudi drugače varčujemo z vodo,
- z otroki se veliko pogovarjamo o zdravju in okolju.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika Pogovor).
Prijazen pozdrav