sobota, 11. avgust 2018

V Ljubljani pekel, morje pa vse bolj tropsko

Tudi pri nas že dobro čutimo posledice podnebnih sprememb - od Obale do Prekmurja.

Napovedi, ki so stare komaj nekaj let, se uresničujejo - Poiskali smo konkretne primere, ki spreminjajo okolje in življenje - Poletje lahko postane mešanica močnega sonca in vsakodnevnih neviht, spet drugič pa neznosne vročine - Kaj vse lahko pričakujemo do leta 2050.

Vremenske preglavice postajajo pravilo. "Dogajanje v Evropi je pričakovano - podnebje se segreva, poletja so čedalje bolj vroča," je za Slovensko tiskovno agencijo pred kratkim dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z ljubljanske biotehniške fakultete. Dodala je, da čeprav je poletje pri nas v nasprotju s severom in jugom Evrope bolj mokro od običajnega, so temperature vendarle junija in julija vsaj za stopinjo previsoke. Tako je povsem poražena predstava, da so podnebne spremembe vidne predvsem na Arktiki in Antarktiki, če želite, ali morebiti na gorskih ledenikih. Tisto, kar se je torej še pred nekaj leti zdelo kot zlovešča napoved, se uresničuje. Nemara malo prej, kot bi pričakovali. Tako posledice čutimo že marsikje po Sloveniji. Odpravili smo se po sledi teh primerov in jih našli kar nekaj. In še eno svarilo: podnebnih sprememb, ki jih v srednji Evropi ljudje občutijo večinoma poleti, ni mogoče več ustaviti.

Ko so pred leti predvsem v tujem tisku pisali, da se bo v Alpah meja sneženja pomikala vse više in više, kar utegne prizadeti predvsem nižje ležeča smučišča, se je zdela napoved precej oddaljena. Petnajst let po tem so napovedi resničnost. Tudi razmišljanje, da se bodo podnebne spremembe pojavljale predvsem kot nihanje med skrajnostmi, so se zdele bolj fantazija. Pa je samo nekaj let po tem natančno tako, kot so napovedovali. Zdaj podnebne spremembe bolj ali manj čutimo po vseh koncih države - ponekod bolj, drugod manj. Morje, mesta, ledeniki, kmetijstvo, poplave, nevihte, toče... A pojimo lepo po vrsti.

Tropikalizacija morja

Biologi Morske biološke postaje v Piranu so večkrat opozarjali na opažene spremembe. Zaradi višjih temperatur oziroma segrevanja površinskih slojev morja opazujejo proces, ki ga imenujejo tropikalizacija. "Čeprav je med ugotovljenimi prišleki le malo primerov invazivnih vrst, te posebej raziskujemo, da bi ugotovili morebiten vpliv na bioto in okolje," so pojasnili v Piranu.

Na videz je morski problem razmeroma enostaven (in navidezno manj škodljiv). Toda v globinah se pojavljajo tudi precej bolj problematični pojavi, kot je bledenje sredozemske kamene korale in drugih vrst koralnjakov. S podnebnimi spremembami je verjetno povezano tudi izginotje nekaterih alg, na primer bračiča. Pa tudi krčenje obsega vegetacijskega pokrova nekaterih drugih vrst alg, ugotavljajo strokovnjaki.

Lovrenc Lipej z morske postaje, ki o teh pojavih med drugim poučuje študente, je ob tem poudaril, da je omenjeno bledenje koral reverzibilno, se pravi, da se lahko ob ugodnih okoliščinah proces obrne, ni pa mogoče nikoli popraviti umiranja koral. Žal tudi to opažajo v našem morju. Posebno poglavje so še nekatere toploljubne vrste, ki lahko povzročajo težave v ribištvu.

Ledeniki in gore

Triglavskemu ledeniku so ob zadnji meritvi izmerili tretji najmanjši obseg doslej. Izmerili so velikost vsega 0,7 hektarja, pred stotimi leti je po podatkih pokrival več kot 50 hektarjev. Enako velja za debelino. Pa drugi ledenik? Pod Skuto so izmerili še enkrat večjo površino od Triglavskega ledenika, kar se je v preteklosti že nekajkrat zgodilo, a bolj redko. Pa vendar niti to še zdaleč ni ledeniška površina, o kateri so poročali planinci pred nekaj deset oziroma nekaj sto leti.

Branko Gregorčič z agencije za okolje je, ko smo ga povprašali po podatkih o prizadetosti Slovenije zaradi podnebnih sprememb, takoj posvaril, da se Alpe in ta del Slovenije pogrevajo hitreje od svetovnega povprečja. Posledice so vidne pri snežni odeji - njeni višini, debelini in hitrosti topljenja. Pogled na Kamniško hribovje je v zadnjih letih pogosto žalosten, ko ga že ob prvih toplejših sončnih dneh, gledajoč od daleč, pokrivajo samo krpe snega, ko pa je še pred nekaj leti sneg držal, kot bi bil antarktični led.

Ljubljanska kotlina

Da podnebne spremembe niso nekaj, kar se dogaja samo nekomu drugemu, lahko občutijo v večjih mestih, kot je Ljubljana. Ne zgolj v smislu, da je opazno zmanjševanje višine novega snega na vseh postajah, razen v Postojni, kar je posledica zmanjševanja količine padavin in naraščanja temperature pozimi, ampak tudi v pogostosti vročinskih valov.

Že pred leti so ob analiziranju trendov glede Ljubljane klimatologi agencije za okolje zapisali: "Povprečna letna temperatura se je za časa meritev od leta 1866 na merilnem mestu za Bežigradom v Ljubljani zvišala za dve do tri Celzijeve stopinje. Eden izmed razlogov za naraščanje temperature je širitev mesta in posledično mestnega toplotnega otoka. Glede na podoben porast temperature na merilnih mestih zunaj Ljubljane lahko rečemo, da ogrevanje zadnjih 30 let ni le posledica širjenja mesta, ampak zlasti odsev globalnih podnebnih sprememb."

Posebno poglavje so vročinski valovi, torej peklenski čas, ko je najmanj pet zaporednih dni najvišja zunanja dnevna temperatura več kot 29,5 Celzijeve stopinje. Število vročih dni se je v zadnjih petdesetih letih v Ljubljani krepko povečalo. Do leta 2000 je bilo navadno manjše od deset, zdaj je trideset in več. Vročinski valovi med drugim s seboj prinašajo zdravstvene težave, kar posebno velja za ranljive skupine - starejše, najmlajše in ljudi z nekaterimi kroničnimi obolenji. V Ljubljani tako ni nič nenavadnega, da so ob najbolj vročem soncu ulice ob koncih tedna povsem prazne, pogosta so tudi zdravstvena in meteorološka opozorila.

Prekmurje, suše in poplave

Darko Ogrin z ljubljanske filozofske fakultete je že pred časom objavil znanstveni prispevek, v katerem je pod drobnogled vzel trende v Prekmurju. Takole je med drugim ugotovil: "V splošnem postaja podnebje Prekmurja čedalje toplejše in bolj sušno (v jeseni pa toplejše in bolj vlažno), kar utegne ob nadaljevanju povečati sušno ogroženost in povzročiti večje težave pri oskrbi z vodo."

Napovedovanje padavin je sicer, kot poudarjajo klimatologi, nehvaležno in manj zanesljivo. Zaradi geografskih značilnosti posebej v Sloveniji. Toda podatki na splošno po državi kažejo, da je v nekaterih obdobjih manj padavin, v drugih več. Več predvsem jeseni. Slovenija že tako sodi med najbolj nevihtna območja v Evropi - in to naj bi ostala tudi v prihodnje.

Višja koncentracija padavin v krajših časovnih obdobjih pa vselej prinaša možnost poplavljanja. Tudi zato je poplavna varnost v zadnjem času postala tako pomembna dnevna tema. Podatki tudi kažejo na porast visokih voda v zadnjih dveh desetletjih.

Prizadeti gozdovi

Niso samo ljudje tisti, ki občutijo te spremembe. Po nekaterih napovedih bi se lahko zaradi podnebnih sprememb do leta 2070 vegetacijski tip slovenskih gozdov temeljito spremenil. Zmanjšal naj bi se delež bukovih gozdov, razširile naj bi se predvsem vrste, ki bolje prenašajo sušna obdobja. Zmanjšal naj bi se delež rastišč naravnih smrekovih in jelovih gozdov. Smreka naj bi se tako umikala z njej po novem neprimernih rastišč. Dinarska jelova bukovja lahko v celoti izginejo.

Poleg tega so za gozdove posebno nevarna vroča sušna obdobja v tako imenovanem vegetacijskem obdobju, saj oslabijo drevesa in ta so bolj občutljiva za napade žuželk. Višje temperature pa ugodno vplivajo na razvoj žuželk, še ugotavljajo slovenski strokovnjaki.

Boljše tehnike, težavnejše napovedi

Napovedovanje vremena je torej, kot radi rečejo meteorologi, po eni strani postalo enostavnejše, saj so na voljo vse boljši modeli, po drugi strani se spreminjajo ustaljeni vzorci, zato tudi vremenoslovce dogajanje včasih preseneti. čeprav ga lahko racionalno povsem strokovno pojasnijo. Vsi pa se bržkone strinjajo, da vseh odgovorov ni mogoče najti ob gledanju oblakov.

Še druge zelo zanimive izsledke o vplivu podnebnih sprememb na Slovenijo lahko pokažejo biologi. Ti med drugim ugotavljajo, da se bo spremenila biotska pestrost. Nekatere vrste izginjajo, druge se pojavljajo. Razvijajo nove metode spremljanja stanja hroščev in ptic, s čimer bodo znanstveniki dobili zanesljivejše podatke o vplivu podnebnih sprememb. Te namreč povzročajo tudi širitev tujerodnih vrst.

Pri nacionalnem inštitutu za biologijo ob tem še povedo, da vse znanje o klimatskih spremembah in njihovem vplivu na upadanje raznolikosti bolj malo pomaga, če izsledkov ljudje ne bomo vzeli dovolj resno in spremenili življenjskega sloga.

Klimatologi, ki se natančneje ukvarjajo s temperaturami, padavinami in vsem, kar je povezano s podnebnimi spremembami, pa gledajo daleč v prihodnost. Vlada zadnja leta vsake toliko naroči strokovno študijo oziroma mnenje o tem ali onem vprašanju o spremembah. Eden najzanimivejših v zadnjem času je poročilo agencije za okolje z naslovom Podnebne spremembe v Sloveniji - podnebne podlage za pripravo ocene tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo. V njem so strokovnjaki poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj vse nas še čaka do leta 2050. Tako med drugim navajajo, da se bo po najverjetnejšem scenariju vsa Slovenija še naprej ogrevala. Do sredine stoletja se bo povprečna temperatura zvišala do 2,5 Celzijeve stopinje po vsej državi. Najmanj se bo ogrelo spomladi, v ostalih letnih časih pa bolj. Za padavine podnebni scenariji kažejo precej večjo negotovost kot za temperaturo. Letna količina padavin bi tako najbrž ostala bolj ali manj nespremenjena. Pozimi je verjetnejše povečanje količine padavin, poleti vsaj za južno polovico države zelo verjetno zmanjšanje.

Poleg tega pa še: ob višji temperaturi zraka se napoveduje huda vročina poleti, večja naj bi bila spremenljivost temperature in padavin poleti, napovedujejo več močnih padavinskih dogodkov in na splošno več vlage v ozračju, pogostejše stoletne poplave, zelo verjetno je precejšnje povečanje pogostosti poletnih suš in verjetno povečanje števila dni z ugodnimi razmerami za nastanek poletnih neurij.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika Naše okolje).

Prijazen pozdrav

Kuhan dež

O zadnjem toplotnem valu in tudi vročini po vsej Evropi smo že pisali, so pa minuli teden pred vročino najbolj trepetali na Portugalskem, kjer so pričakovali celo, da bo padel dosedanji evropski toplotni rekord, ki so ga izmerili 10. oktobra 1977 v Atenah (48 °C). Temperature so se ustavile stopinjo pred portugalskim in tudi španskim rekordom, ki znašata 47,4 °C (Amareleja, Portugalska, 1. avgust 2003) in 47,3 °C (Montoro, Španija, 13. julija 2017). Najvišja izmerjena temperatura na Portugalskem v minulih dneh je tako bila 46,8 °C v Alvegi v srednjem delu Portugalske.

Podobno vroče je tudi v zloglasni Dolini smrti v Ameriki, kjer se je temperatura konec julija povzpela do 52,8 °C. Tako visoka temperatura je sicer redka, še bolj nenavaden pojav pa so doživeli na jugu Kalifornije, v bližini meje z Mehiko v mestu Imperial. Tam je, če se malo pošalimo, padal kuhan dež.

V mestu Imperial je bila 24. julija temperatura 49,4 °C, popoldne pa se je pooblačilo in je pri temperaturi 48,3 °C začel padati dež, kar je svetovni rekord najvišje temperature, izmerjene med deževanjem. Dež je padal štiri ure, večina padavin pa je praktično takoj izparela. Vlažnost zraka med deževanjem je znašala neverjetnih 11-15 odstotkov. Dosedanji rekord najtoplejšega deževanja je bil dosežen v Needlesu v Kaliforniji, dež je padal pri temperaturi 46,1 °C, vlažnost zraka pa je bila le 11 odstotkov, kar naj bi bila najnižja vlažnost, kadar koli izmerjena med padanjem dežja. Dež pri tako visoki temperaturi je izjemno redek pojav.

V Sloveniji temperaturni rekordi v tem vročinskem valu še niso padali, vročinski val pa se bo po napovedih meteorologov nadaljeval. To bo prineslo tudi vse večjo toplotno obremenitev. Težave bolnikov se ob visoki vročini pojavijo po nekaj dneh, temeljni problem pa predstavljajo tudi vse bolj pregreti objekti, ki jih ni mogoče shladiti niti v nočnem času.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav