petek, 3. avgust 2018

Med državljansko vojno udarila še katastrofa

Voda je poplavila območje, veliko za devet Slovenij.

Velike poplave na Kitajskem leta 1931 so po nekaterih ocenah terjale štiri milijone življenj - Menda so nekateri prodajali otroke, da bi preživeli, širil naj bi se celo kanibalizem.

"Oče nam je vedno pripovedoval o veliki poplavi. Vselej se nam je zdelo, da je zgodba preveč nemogoča, da bi bila resnična. Opisoval nam je, da sta skupaj z bratom - takrat sta imela osem in deset let - zlezla na obzidje mesta Tizhou in videla samo blatno vodo, do koder je seglo oko," je pred leti pripovedoval sin enega od redkih očividcev velike kitajske poplave, o kateri vemo zelo malo, čeprav velja za največjo v zgodovini. Še danes ne vedo, koliko ljudi je v resnici umrlo. Ocene se gibljejo od milijona do štirih milijonov žrtev. Samo na Kitajskem se lahko zgodi, da umre toliko ljudi hkrati, pa nihče ni prepričan o njihovem številu.

Bil je 26. avgust 1931. Gaoyou, ki je kakšnih 200 kilometrov severozahodno od Šanghaja, je bilo razmeroma majhno mesto, zahodnjakom znano zaradi obiska Marca Pola. Takrat pa je bilo napoti vodi in vetru. Zapisi tistega leta kažejo, da je osem tednov pred tem skoraj neprenehoma padal dež. Tako sta bili reki Jangcekjang in Huai že tako prepolni vode, jezero Gaoyou pa je bilo prav tako rekordno polno. Mesto je stalo pet metrov niže od jezera, zato so se močno zanašali na jezove in nasipe.

Leto težav

Toda težave so se začele nabirati že v januarju tistega leta. Zima je bila zelo neugodna. Kitajsko je marsikje pobelil visok sneg. Spomladi se je topil in že takrat so reke začele rasti. Julija so se nad državo zavrteli cikloni. Devet jih je bilo, običajno sta dva. Vse to je povzročilo, da so reke prestopile bregove. Rumena reka, Jangcekjang in Huai so bile prepolne vode. Za reko Jangcekjang, denimo, je znano, da nosi tudi ogromno peska in blata, zato je nujna skrb za rečno korito. Ker pa je bila Kitajska takrat sredi državljanske vojne, so korita zanemarili. Reka Huai je bila posebno smrtonosna. Poplava je, kljub temu da so bile vode že prej nemirne, presenetila številne Kitajce. Vode so se hitro širile proti velikemu mestu Nanjing, ki je bilo takrat glavno mesto Kitajske. Veliki nasipi niso dolgo zdržali. V okolici omenjenega Gaoyouja je voda narasla ponoči. Nekaj 10.000 ljudi je po poročanju umrlo v spanju.

Malo je pričanj iz prve roke iz tistega časa. Ljudje so govorili o bobnenju, močnejšem šumenju vode in občasnem pokanju, najbrž zaradi vsega, kar je voda s seboj nosila. Deroča voda je hitro podjarmila katero koli mesto. Rešili so se samo tisti, ki so imeli srečo, saj so bile možnosti izredno majhne.

"Nobenega opozorila ni bilo. Nenadoma smo se znašli pred velikim vodnim zidom. Večina hiš v mestu Wuhan je imelo le eno nadstropje, tako da ni bilo možnosti pobega. Umrlo je več deset tisoč ljudi. Sam sem se takrat ravno vračal iz službe, ki sem jo imel v novozgrajeni trinadstropni hiši v središču mesta. Ko sem zaslišal zvok in videl prihajajočo vodo, sem tekel na vrh hiše. Bil sem v eni izmed najvišjih in najtrdneje zgrajenih stavb, ki so obstale tudi po poplavi. Nihče ni vedel, ali se bo voda vrnila v strugo ali bo še bolj rasla," se je takrat spominjal inženir Jin Shilong, ki je bil zaposlen v agenciji za preprečevanje poplav.

Voda se ni ustavila v tem mestu. Nadaljevala je pot proti Hankouju, kjer je dosegla rekordno višino - 16 metrov nad običajno ravnijo vode.

Različni opisi dogodkov

Zgodovinarji različno opisujejo dogodke. Nekateri pišejo o več poplavah, drugi o eni sami. Najbrž pa so bile, če nič drugega, med seboj tesno povezane. Reke se namreč v struge niso vrnile vse do novembra tistega leta, voda je zajela neverjetnih 180.000 kvadratnih kilometrov oziroma območje, veliko za devet Slovenij.

Število žrtev v primeru poplav računajo v daljšem obdobju. Nekako od začetka poplavljanja, nekje sredi poletja, vse do jeseni in pozneje. Številka je toliko višja, ker so se prvi begunci, ki so se umikali pred vodo v mesta, pojavili že v začetku poletja. Ko je voda potopila tudi mesta, je bilo žrtev več. Po domala vsaki poplavi nastopijo težave s hrano in vodo. V tistem času ni bilo nikogar, ki bi lahko prebivalstvu učinkovito priskočil na pomoč, zato so mnogi umrli zaradi bolezni ali pomanjkanja hrane. Prizadetih je bilo osem provinc, ocenjujejo, da je takšno ali drugačno škodo utrpelo 53 milijonov ljudi.

Zgodovinarji se zanašajo na tedanje zapise popotnikov, novinarjev in oblasti. Toda ker so se domala vsi ukvarjali z drugimi rečmi, predvsem z vojno, je virov razmeroma malo.

Zagotovo je bilo močno prizadeto gospodarstvo, saj je bilo prizadeto kmetijstvo. Mnogi niso imeli jesti drugega kot lubje, travo ali zemljo. Poročajo celo o tem, da so nekateri prodali svoje otroke, da so preživeli, razširil naj bi se celo kanibalizem.

Poplave pa so grozile še leta in se tudi ponavljale, čeravno ne v tolikšnem obsegu. Takoj po poplavah so sicer poskušali reševati, kar se je rešiti dalo, in obnoviti nekatere nasipe. Precej jih je bilo obnovljenih zgolj prostovoljno, brez plačila ali posredovanja oblasti. Osrednje prizadeto območje je bilo pod nadzorom kuomintanga (nasprotnikov kitajskih komunistov), ki se je takrat deloma zanašal na pomoč od zunaj.

Nekaj mesecev po poplavah je Kitajsko napadla še Japonska, ki si je prisvojila Mandžurijo, in pozornost je bila spet usmerjena drugam. Težav tudi po tem, ko je Kitajski zavladal Mao Cetung, niso popolnoma rešili. So pa že takrat predlagali zgraditev Jeza treh sotesk. Tega so nato začeli graditi v osemdesetih letih, dokončan pa je bil šele leta 2012. To je zdaj največji jez na svetu.

Seznam tragedij

Tudi druge najsmrtonosnejše poplave so doživeli prav na Kitajskem. Leta 1887 je poplavila Rumena reka. Po ocenah je umrlo do dva milijona ljudi.

Leta 1938 je prav tako poplavila Rumena reka. Umrlo je 800.000 ljudi.

Leta 1975 je popustil jez Banqiao - 86.000 ljudi je umrlo takoj, še 145.000 zaradi bolezni, ki so se širile po tem.

Leta 1935 je poplavila reka Jangcekjang in terjala 145.000 življenj.

V Evropi ali drugod po svetu ni bilo poplavnih katastrof, ki bi bile primerljive s Kitajskimi.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika Mogočna narava; PODLISTEK 5).

Prijazen pozdrav

Vročinski val tudi pri nas

Medtem ko se vsa Evropa srečuje z vročinskimi valovi in je na Japonskem rekordno vroče, je bilo pri nas skoraj aprilsko vreme s stalnimi nevihtami. Zdaj pa prvi vročinski val prihaja tudi k nam.

Konec meseca so bili postavljeni številni novi absolutni vročinski rekordi po vsej Evropi. Na Norveškem se je na primer v Oslu temperatura dvignila do 34,6 °C, na Nizozemskem v Arcenu na 38,2 °C, prav tako je bil v Belgiji postavljen nov absolutni temperaturni rekord: 38,2 °C v Gentu, medtem ko je bilo v Antwerpnu 37,2 °C. Podobno je bilo na Danskem (31,7 °C, dosedanji rekord je bil 31,4 °C iz leta 2012) pa tudi na Švedskem, v Franciji in Luksemburgu, kjer so izmerili kar 38,8 °C, prav tako pa tudi v številnih nemških mestih.

Dober teden pred tem je vročina objela tudi Japonsko in v mestu Kumagaya, 65 kilometrov severozahodno od Tokia, so izmerili temperaturo 41,1 °C, ki je celo najvišja temperatura, ki so jo do zdaj izmerili na Japonskem. Od tam poročajo tudi o številnih žrtvah vročine.

Pri nas se je umaknilo višinsko jedro hladnega zraka, ki je povzročalo nestabilno vreme, in nad naše kraje se je razširilo območje visokega zračnega tlaka, ki je stabiliziralo ozračje. Naši kraji so na obrobju azorskega anticiklona, ki poleti običajno prinese vročino. Za nekaj stopinj toplejša zračna masa nas je dosegla iznad območja Alp.

Vseeno pa meteorologi napovedujejo razmeroma "zmerno" vročino. V večjem delu Slovenije se bo najvišja temperatura povzpela na 30 do 34 °C. Zaradi šibke burje bo najbolj vroče na Goriškem in v Vipavski dolini, kjer se bo lahko segrelo tudi do okoli 36 °C. Zaradi pregrevanja bodo vedno višje tudi jutranje temperature, kar pomeni, da bo ponoči težko ohladiti hiše. Vseeno pa naj ta prvi vročinski val ne bi vztrajal tako dolgo in se nam konec tedna obeta osvežitev.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav