Minulo soboto je udar strele v kostanj na obali Blejskega jezera težko poškodoval nosečo žensko in šestletno deklico ter nemškega državljana. Pred dežjem so se zatekli pod drevesa, kar pa se je izkazalo kot slaba izbira.
Strela v Sloveniji vsako leto povzroči kar nekaj škode, kljub vsemu pa razmeroma redko trešči v ljudi, če pa, so posledice lahko dokaj težke. Večina primerov je skoraj obvezno povezana s slabo izbiro zaščite med nevihto ali uporabo česar koli, kar lahko povzroči udar.
Nekako najočitnejši primer, kako lahko pritegnemo strelo, se je zgodil leta 2005 v Brezovici pri Ljubljani. Med pogrebom je udarila v 62-letnega moškega oziroma v kovinski križ, ki ga je držal v rokah. Zaradi posledic udara je umrl. Na to, da je lahko ob nevihti zatekanje pod osamljena drevesa ali skupino dreves nevarno, se stalno opozarja, žal pa ob močnem dežju človek pozabi na opozorila.
Leta 2007 je strela udarila v lipo pri Postojnski jami, pod katero so se pred dežjem zatekli trije delavci. Eden udara ni preživel. Predlani pa je pri Novi Gorici strela ubila moškega, ki je delal z motokultivatorjem na polju. Istega leta je bil zelo odmeven udar strele v Parizu, ko so se otroci, ki so bili na rojstnodnevni zabavi, skupaj s starši pred nevihto umaknili pod drevo, v katero je potem treščilo. Med poškodovanimi je bilo osem otrok, gasilec, ki se je znašel tam, pa je z masažo srca rešil otroka, ki se mu je ustavilo srce. V šestdesetih letih je treščilo celo v križišče sredi Ljubljane, strela je zadela policista, ki je usmerjal promet, ga vrgla v zrak, mu popolnoma sežgala uniformo, a je preživel.
Statistična možnost udara strele v človeka je zelo majhna, zato so ti udari odmevni. Več je primerov posrednih udarov, poleg tega pa lahko ob udaru strele v naši bližini občutimo njen piš in zvočni udar, tako da imamo občutek, kot da nas je zadela.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav