Poletje je v polnem zamahu in obetajo se še višje temperature. Zato so te dni zelo aktualni bazeni in kopanje v rekah, ki ima še poseben čar. Obiskanost naravnih kopališč je najbolj odvisna od temperatur in seveda tudi kakovosti kopalne vode.
Na temperaturo vode v rekah, jezerih in morju najbolj vplivajo temperatura zraka, osončenost, hitrost pretakanja in oddaljenost od izvira, temperature na izvirih v kraškem svetu, ki ga je v Sloveniji več kot tretjina ozemlja, pa so med letom zelo konstantne, in sicer od 8 do 12 °C.
Temperature vode nihajo medletno, letno in dnevno. Za kopanje so pomembni meseci s toplo vodo, na primer nad povprečno mesečno temperaturo 15 °C. Enako velja za jezera in morje, pri čemer večja prostornina in manjše gibanje vodnih mas pomenita različen odziv dnevnega nihanja temperature vode, ki je odvisen od geografske pestrosti okolja. Temperature vode v rekah, jezerih in morjih so praviloma najvišje v avgustu.
Velik vpliv ima tudi dnevno nihanje temperature vode, ki je poleti lahko tudi prek 10 °C, manj na večjih rekah in več na manjših rekah. Najnižje temperature vode zadnjih desetletij kažejo na naraščanje temperature vode. Trendi naraščanja povprečne letne temperature so povsod pozitivni, s tem, da bolj narašča na vzhodu kot na zahodu Slovenije. Preračunano na 10 let so trendi segrevanja vode rek na zahodu med +0,1 in +0,2 °C na 10 let, na vzhodu pa so večinoma med +0,2 in +0,25 °C na 10 let.
Zviševanje temperature vode na površinskih vodah vidimo tudi na grafu najvišjih povprečnih dnevnih temperatur na Bohinjskem jezeru od leta 1939 do 2016, ki kaže, da so po letu 1990 najvišje temperature skoraj vedno višje od 20 °C.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav