Petkova toča v Črnomlju in okolici je bila velika kot jabolka, s premerom tudi do 12 centimetrov in več. Vremenoslovci že vrsto let opozarjajo, da bo v prihodnosti vse več ekstremnih dogodkov, očitno pa med te sodi tudi tako debela toča. Tudi zato poglejmo nekatere podatke o najdebelejših kosih ledu, ki so padali z neba.
Po podatkih svetovne meteorološke organizacije (zajemajo samo točo, povezano z nevihtnimi oblaki) ima rekord najtežje, 1,02 kilograma težko zrno, ki so ga našli po nevihti 14. aprila 1986 v Bangladešu. Je pa ta nevihta ubila kar 92 ljudi. Po obsegu je bila največja z obsegom 47,6 centimetra in premerom 17,8 centimetra, ki so jo našli po nevihti v Nebraski, niso pa je stehtali.
Najtežja toča v Evropi naj bi tehtala 0,97 kilograma, padala pa je v Strasbourgu v Franciji 11. avgusta 1958. Najbolj katastrofalna evropska toča je 12. julija 1984 prizadela München v Nemčiji. Poškodovanih je bilo okoli 70.000 objektov in kar 190 letal, 400 ljudi je bilo ranjenih, obseg škode pa je bil ocenjen na več kot 2 milijardi ameriških dolarjev.
Kot eno najhujših neviht s točo se omenja tisto, ki je 19. aprila 1999 prizadela Sydney v Avstraliji. Zrna so imela premer okoli 75 milimetrov, toča pa je padala skoraj 60 minut in je poškodovala 20.000 objektov in 40.000 vozil, skupna ocenjena škoda je presegla 3 milijarde dolarjev. Največja toča v Kanadi (27. avgusta 1973) naj bi imela 114 milimetrov premera in je tehtala 290 gramov.
Obstajajo tudi neuradna poročila o megatoči, ki naj bi jo našli v Kazahstanu leta 1959 in je tehtala 4,18 kilograma, v provinci Guangxi na Kitajskem leta 1986 pa naj bi našli kos ledu, težak 11 kilogramov, vendar to verjetno niso bila nevihtna točna zrna, ampak veliki kosi ledu, nekakšni hidrometeorji, ki padajo z neba zaradi neznanega razloga in vira.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav