Konec aprila je Slovenija na sestanku vodij poročanja državnih emisijskih evidenc onesnaževal zraka v Sofiji med državami podpisnicami konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja in članicami Evropske unije prejela priznanje za najboljše poročilo o državnih emisijskih evidencah onesnaževal zraka v kategoriji malih držav za leto 2018.
Poročilo vsebuje podatke o onesnaževanju zraka, ki ga povzročajo proizvodnja elektrike in toplote, promet, industrija, gospodinjstva in storitveni sektor, ubežne emisije, kmetijstvo in ravnanje z odpadki. Onesnaževala, ki jih spremljajo, so žveplovi oksidi, dušikovi oksidi, nemetanske hlapne organske spojine, amonijak, ogljikov oksid, delci, težke kovine in obstojna organska onesnaževala.
V ARSO pripravljata evidence onesnaževal zraka dr. Martina Logar in Tajda Mekinda Majaron, področje kmetijstva pa spremlja dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Onesnaževanje zraka je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postalo resna težava, glavni krivec za onesnaževanje pa je bilo izgorevanje fosilnih goriv, zlasti je bilo opazno na severu zemeljske poloble. Tam se je odražalo kot zakisljevanje, evtrofikacija in navzočnost različnih onesnaževal, ki tam niso nastajala, ampak so pripotovala po zraku od drugod, saj lahko ti delci prepotujejo več tisoč kilometrov, preden se odložijo.
To je pomenilo, da je za reševanje teh težav nujno sodelovanje na mednarodni ravni. Zato je bila leta 1979 sprejeta konvencija o onesnaževanju zraka prek meja na velike razdalje (CLRTAP), ki jo je do danes ratificiralo 51 držav članic. V okviru konvencije CLRTAP so postopoma nastajali posamezni protokoli, ki države članice zavezujejo k zmanjševanju izpustov posameznih onesnaževal v zrak in vodenju evidenc nacionalnih emisij onesnaževal zraka.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav