četrtek, 19. april 2018

Potres kot mejnik v slovenski seizmologiji

Že prejšnji teden smo spregovorili o obletnici velikega posoškega potresa. Ta potres je predstavljal tudi mejnik v slovenski seizmologiji oziroma je sprožil številne posodobitve. V času potresa je državno mrežo potresnih opazovalnic sestavljalo šest opazovalnic z digitalnim zapisom potresov in ena z analognim zapisom potresov. Opazovalnic je bilo malo, v primeru posoškega potresa so bile za zanesljivo določanje potresnega žarišča predaleč. Tudi prenos podatkov po klicnih telefonskih zvezah je bil zastarel in nezanesljiv, saj so bile po potresu telefonske linije preobremenjene.

Ob potresu se je izkazalo, da reševalne in javne službe ter širša javnost potrebujejo ustrezno informacijo o potresu v bistveno krajšem času. Za natančno in hitro lociranje potresov je bilo zato treba zgostiti število opazovalnic na ozemlju Slovenije, obenem pa zapise v realnem času prenesti po državnem računalniškem omrežju v center za obdelavo zapisov v Ljubljani.

Zgraditev sodobne mreže 26 potresnih opazovalnic, razporejenih po vsej Sloveniji, je bila hitra in učinkovita ter je potekala v letih 2002-2006. Z gradnjo potresnih opazovalnic je vzklilo tudi spoznanje, da parametrov potresov ob državni meji tudi z gosto mrežo ne bomo bistveno izboljšali, saj je za določanje žarišča pomembno, da so opazovalnice razporejene okrog njega.

Teh težav pri določanju žarišča obmejnih potresov so se zavedali tudi seizmologi Italije in Avstrije, zato je bil z njimi že novembra 2001 podpisan sporazum o izmenjavi seizmogramov nekaterih opazovalnic v realnem času. V evropskem prostoru je bil ta sporazum pionirski, saj je bil prvi dolgoročni dogovor med seizmološkimi ustanovami sosednjih držav o izmenjavi podatkov v realnem času. Pozneje so se čezmejni izmenjavi podatkov pridružile številne evropske države.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav