sreda, 18. april 2018

Kako smog preprečuje še večje segrevanje ozračja

Ljudje po vsem svetu trpijo zaradi smoga, a kot kažejo podatki, je za naše podnebje takšna plast dimne megle pogosto koristna, kajti brez nje bi bil naš svet že zdaj za okoli 0,5 stopinje Celzija toplejši.

Kdor živi v velemestih, kot so Kairo, Džakarta ali Mexico City, ne kipi ravno od zdravja. Izpušni plini iz avtomobilov in dimnikov se zajedajo prebivalcem teh mest v pljuča, načenjajo njihove dihalne poti, srce in krvni obtok. A obenem opravljajo prebivalci metropol, ki živijo v umazanem zraku, nehote uslugo vsemu človeštvu. Aerosoli, ki onesnažujejo zrak, namreč ohlajajo našo Zemljo. Brez njih bi bil dvig temperature, ki je že danes za eno stopinjo Celzija višja v primerjavi s predindustrijskim časom, verjetno za okoli eno tretjino ali celo pol stopinje Celzija višji, ugotavljajo klimatologi.

"Človeštvu je uspelo upočasniti podnebne spremembe s pomočjo onesnaženega zraka," je dejal Bjørn Samset iz raziskovalnega središča Cicero v Oslu. "Če bi države, kot so Kitajska in Mehika, želele očistiti zrak v svojih velemestih in izboljšati zdravje svojih prebivalcev, potem bi lahko bil ogrožen naš podnebni cilj, to je omejitev dviga temperature na dve stopinji Celzija," ugotavlja znanstvenik v reviji Science.

Pomembno torej ni le, da dosežemo ta cilj, ampak tudi, kako ga dosežemo. Samset je s kolegi raziskovalci že prej opravil študijo, v kateri se je vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi aerosole, ki nastanejo pri zgorevanju premoga, nafte in zemeljskega plina, preprosto odstranili iz ozračja. Za to je uporabil napredni računalniški model, ki daje podatke tudi za sto let naprej. Rezultat je bil, da bi se temperatura v tem primeru dvignila za 0,7 stopinj Celzija. Ta vrednost je enaka kot pri drugih študijah, ki se zanašajo na opazovanja in meritve ter simulacije. "0,7 stopinje se mi zdi realno," je dejala Ulrike Lohmann s švicarske tehniške visoke šole Zürich. Raziskovalka je leta 2016 sodelovala pri izračunu, po katerem zadržijo aerosoli za okoli eno tretjino segrevanja. Z drugimi besedami, brez škodljivih snovi v zraku bi bilo naše ozračje najbrž za 1,5 stopinje Celzija višje kot v času pred industrializacijo.

Z aerosoli se ukvarjajo znanstveniki že precej časa, saj sta njihov nastanek in delovanje precej zapletena. Veliko teh snovi namreč izhaja iz enakih virov kot najpomembnejši toplogredni plin, ogljikov dioksid, to je iz fosilnih goriv. Žvepleni delci v nafti ali premogu se spreminjajo pri gorenju v žveplov dioksid, iz katerega nastanejo v atmosferi sulfati, ki odbijajo sončno svetlobo in ohlajajo ozračje. Še ne do konca izgoreli ogljik, kot so saje, pa vpijajo svetlobo in segrevajo zrak ali površino, na katero padejo. Poleg tega znanstveniki še ne vedo povsem, kako lebdeči delci v zraku vplivajo na oblikovanje oblakov, kar prav tako vpliva na temperaturo.

Če strnemo, raziskovalci so prepričani, da imajo aerosoli ohlajujoč vpliv. Tega je mogoče omiliti, če se poraba premoga, nafte in zemeljskega plina zmanjša in s tem tudi emisije toplejših toplogrednih plinov. Torej dejansko pomenijo iniciative za čistejši zrak tudi, da zavora prej popusti, če nam je to všeč ali ne. Vsem aerosolom je skupno, da imajo kratek čas trajanja, predvsem je dež tisti, ki očisti zrak. To daje človeštvu dober vzvod, da zmanjša obremenitev zraka, če bi to hotelo. Kratka življenjska doba aerosolov pomeni, da delujejo predvsem regionalno in ne tako kot ogljikov dioksid široko po svetu.

Danes nastaja po vsem svetu tako veliko škodljivih snovi kot leta 1990, ugotavlja Bjørn Samset. Toda izpusti so se v Evropi in severni Ameriki zaradi strogih standardov kakovosti zraka zmanjšali, medtem ko so se v Aziji in Afriki zaradi rasti gospodarstva povečali.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik.

Prijazen pozdrav