Dvanajstega aprila je minilo natančno dvajset let od katastrofalnega potresa v Posočju. Potres z magnitudo 5,7 in največjo ocenjeno intenziteto med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici (EMS) je bil najmočnejši potres na Slovenskem v zadnjih stotih letih. Žarišče je bilo med dolino Lepene in pobočji Krnskega pogorja v globini osem kilometrov, šest let kasneje so se na tem območju tla znova zatresla (julija 2004, magnituda 4,7 in največja ocenjena intenziteta med šesto in sedmo stopnjo po EMS).
Potres na velikonočno nedeljo je največjo škodo povzročil v vaseh nad Kobaridom in Tolminom, v spodnjih Drežniških Ravnah, Magozdu, v Tolminskih Ravnah, na planini Polog in na Javorci, manjše pa tudi v Bovcu, v Kalu-Koritnici, zgornjih Drežniških Ravnah, Jezercah in Krnu. Poškodovanih je bilo 4055 različnih objektov, kasneje obnovljenih pa 1829. Največ je bilo stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov, obnovili so tudi 52 cerkva, 102 profanih stavb ter 61 zunanjščin trških jeder in štiri pašne planine. Stroški obnove so obsegali 114 milijonov evrov, država je za sanacijo namenila sto milijonov nepovratnih sredstev, preostalo so prispevali lastniki sami.
V 20. stoletju je bilo v Sloveniji 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto VII po EMS (zmerne poškodbe na stavbah). V potresni zgodovini območja v okviru današnjih meja Slovenije je bilo takih potresov od začetka 16. stoletja najmanj 50. Potres z magnitudo 4,8 je leta 1974 prizadel Kozjansko (VII po EMS). Žarišče je bilo v globini približno 13 kilometrov. Najbolj prizadeta kraja sta bila Šmarje pri Jelšah in Šentjur, kjer je bilo poškodovanih okoli 1000 stavb.
Potres z največjim učinkom v Sloveniji v zadnjem desetletju je 1. novembra 2015 zatresel Gorjance. Nadžarišče potresa je bilo približno tri kilometre jugovzhodno od Cerkelj ob Krki, potres pa je nastal v globini šest kilometrov (magnituda 4,2, VII po EMS).
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav