V prejšnji številki smo pisali, da je letošnja tema ob dnevu voda iskanje naravnih rešitev za reševanje izzivov z oskrbo z vodo v 21. stoletju, določene ukrepe in predloge pa bi morali upoštevati tudi v naši državi. Še bolj kot količina v svetu ostaja vprašljiva kakovost razpoložljive vode. Težave stopnjuje vse bolj onesnaženo in degradirano naravno okolje, ki ne omogoča naravnega prečiščevanja in zadrževanja vode.
Čeprav velja Slovenija za državo, ki ima vode dovolj, nam težave v zagotavljanju nemotene oskrbe z vodo niso neznane, najbolj pa učinke vse pogostejših suš občutijo kmetovalci. Drug problem so poplave. Združeni narodi govorijo o tem, kje vidijo rešitve, in o izboljšanju in nadgraditvi tradicionalne, sive infrastrukture v zeleno, to pa so ukrepi, ki zadevajo tudi Slovenijo. To na primer pomeni, da bi s pomočjo naravnih mokrišč, torej rastlin in prsti, ki imajo naravne zadrževalne in vpojne sposobnosti, zmanjševali količine meteornih voda, ki odtečejo in vstopajo v kanalizacijske sisteme in se pozneje izlivajo v jezera, reke in potoke.
Z ohranjanjem agrikulture na njivah in poljih, ki zemljo ščitijo pred izsuševanjem, ali z zasaditvijo novih rastlin in dreves je mogoče zmanjšati onesnaževanje in odtekanje vode s kmetijskih površin, prav tako je s povezovanjem poplavnih površin z rekami in potoki mogoče zmanjšati pogostost in jakost poplav. S tako imenovanimi razlivnimi površinami je tudi v Sloveniji vse več težav zaradi vse intenzivnejšega poseljevanja, na primer na Ljubljanskem barju.
Tovrstne izboljšave pogosto prinašajo tudi koristi, ki presegajo tiste, vezane na vodo. Naravna mokrišča, ki se uporabljajo za obdelavo odpadnih voda, lahko na primer hkrati zagotovijo biomaso za proizvodnjo energije, izboljšajo biotsko raznovrstnost, ustvarijo rekreacijske prostore...
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav