Pred dnevi se je marsikdo vprašal, kje je puščavski prah, ki so ga napovedovali meteorologi, ker ga ni bilo videti. Prah so padavine sprale, njegovi delci so bili veliki od 2 do 6 mikronov.
Vir puščavskega prahu so puščavska območja, viharni vetrovi ga dvignejo v velike višine, najpogosteje pa prah potuje s pasatnimi vetrovi proti Atlantiku in Ameriki. Kadar severno Afriko doseže ciklonsko območje, lahko na sprednji strani ciklona močni južni vetrovi ta prah zanesejo proti severu vse do območja Alp. Puščavski prah nosijo tudi vetrovi, ki pihajo v smeri vzhod-zahod, gre za prah iz puščave Karakum v Turkmenistanu, vetrovi pa ga nosijo do Antarktike, Grenlandije, Rusije in Norveške.
Pojav puščavskega prahu je na misiji Mediteran 2017 raziskoval tudi letalec Matevž Lenarčič in je med letom poleg koncentracij črnega ogljika meril tudi koncentracije puščavskega prahu. Na tiskovni konferenci po koncu misije je vodja znanstvenega dela Griša Močnik povedal, da so zbrani podatki pokazali, da se saharski pesek širi ne samo po Sredozemlju do Alp, ampak da ob pravih vremenskih razmerah seže daleč v severno Evropo. Izpostavil je relativno nepričakovano ugotovitev, da se emisije črnega ogljika, ki se zmeša s puščavskim peskom, obnašajo drugače kot vsak posebej. Obarvan saharski prah absorbira sončno svetlobo in ozračje tudi rahlo segreva. Zanimivo je, da lahko hkrati tudi hladi, saj odbija svetlobo nazaj v vesolje. Ko se črni ogljik in saharski pesek usedeta na sneg in led, potemnita površino in jo segrevata. Sneg in led se zato na ledenikih pospešeno talita, kar po njegovih besedah vpliva na zaloge vode, ki teče iz Alp.
Izsledke so strnili v poročilo in ga predali evropski komisiji, kajti prah vendarle vpliva na podnebne spremembe bolj, kot so do tedaj slutili, zagotovo pa njegove posledice niso le umazani avtomobili in povečan promet v avtopralnicah.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav