PODNEBNE SPREMEMBE - Ameriški voditelj zavrnil poročilo strokovnjakov.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ne verjame zadnjemu poročilu ameriških znanstvenikov in uradnikov vladnih agencij, ki ne vidijo druge razlage za podnebne spremembe oziroma pospešeno segrevanje ozračja, kot so človeške dejavnosti.
Trumpova vlada je poročilo, ki se pripravlja v skladu z zakonom, dala v objavo v petek, na dan velikih razprodaj po zahvalnem dnevu, da bi morda šlo mimo brez velike pozornosti javnosti.
Na vprašanje o poročilu je Trump novinarjem odvrnil na kratko, da mu ne verjame. Ne verjame, da so podnebne spremembe posledica človeških dejavnosti, in ne verjame, da bo ameriška ekonomija zaradi podnebnih sprememb utrpela škodo. Za Trumpa in republikance je podnebna znanost stvar vere.
400 MILIJARD ŠKODE
Nacionalna podnebna ocena, ki jo je na podlagi podatkov in analiz sestavilo okoli 300 vodilnih ameriških znanstvenikov in še 700 ljudi iz 13 agencij zvezne vlade, brez vsakega dvoma ugotavlja, da so podnebne spremembe 90-odstotno posledica človeških dejavnosti. "Preprosto ni nobene druge kredibilne razlage za to, kar se dogaja," piše v poročilu, ki predstavlja škodo in posledice segrevanja ozračja za ameriške lokalne skupnosti in ekonomijo. Nacionalna podnebna ocena ugotavlja, da so podnebne spremembe v ZDA od leta 2015 povzročile za 400 milijard dolarjev gospodarske škode. Do konca stoletja bodo določeni gospodarski sektorji določenih zveznih držav utrpeli na leto večje izgube, kot znaša njihov letni BDP. Največjo finančno škodo bodo utrpela obalna območja, kjer bodo cene nepremičnin krepko padle zaradi dviganja gladine morja in visokih valov plime.
Vir: časnik Svet24 (sreda, 28.11.2018, številka 274, leto 6).
Prijazen pozdrav
sreda, 28. november 2018
ponedeljek, 26. november 2018
Podnebne spremembe povzroča človeška roka
PODNEBNA OCENA - Kljub vsem dokazom Trump še vedno ne verjame.
WASHINGTON - Tristo vodilnih ameriških znanstvenikov in 700 predstavnikov 13 agencij ameriške zvezne vlade je ugotovilo, da so podnebne spremembe 90-odstotno posledica človekovih dejavnosti.
Preprosto ni nobene druge kredibilne razlage za to, kar se dogaja," navaja poročilo, ki predstavlja škodo in posledice segrevanja ozračja za ameriške lokalne skupnosti in ekonomijo.
Poročilo je za Američane drugačno zato, ker ni "abstraktno", z opisovanjem posledic za majhne otoške države, ki počasi izginjajo zaradi višanja morske gladine, ampak naravnost pove, da se bodo morali Američani na primer iz Louisiane in Aljaske, ki živijo ob obali, čez nekaj desetletij preseliti, sicer bodo končali pod vodo.
NE VERJAMEJO
Poročilo navaja, da se je 48 celinskih zveznih držav ZDA (razen Havajev in Aljaske) od leta 1900 segrelo za stopinjo Celzija, od tega večinoma v zadnjih nekaj desetletjih. Do konca stoletja se bodo segrele še za med 1,6 do 6,6 stopinje Celzija, kar je odvisno od nadaljnjih ukrepov ZDA. Velik del Američanov z njihovim predsednikom Donaldom Trumpom na čelu sicer še vedno ne verjame v resničnost podnebnih sprememb oziroma verjame, a meni, da niso posledica človekovih dejavnosti. Trump skupaj z republikanci tišči glavo v pesek s trditvami, da bi bili ukrepi proti segrevanju ozračja predragi za ekonomijo. Toda zaradi onesnaženega zraka je tudi več srčnih bolezni in bolezni pljuč, več nalezljivih bolezni zaradi insektov, več smrti v času vročinskih valov, hujše so tudi alergije.
Podnebne spremembe v ZDA so od leta 2015 povzročile za 400 milijard dolarjev gospodarske škode.
Vir: časnik Svet24 (ponedeljek, 26.11.2018, številka 272, letnik 6).
Prijazen pozdrav
WASHINGTON - Tristo vodilnih ameriških znanstvenikov in 700 predstavnikov 13 agencij ameriške zvezne vlade je ugotovilo, da so podnebne spremembe 90-odstotno posledica človekovih dejavnosti.
Preprosto ni nobene druge kredibilne razlage za to, kar se dogaja," navaja poročilo, ki predstavlja škodo in posledice segrevanja ozračja za ameriške lokalne skupnosti in ekonomijo.
Poročilo je za Američane drugačno zato, ker ni "abstraktno", z opisovanjem posledic za majhne otoške države, ki počasi izginjajo zaradi višanja morske gladine, ampak naravnost pove, da se bodo morali Američani na primer iz Louisiane in Aljaske, ki živijo ob obali, čez nekaj desetletij preseliti, sicer bodo končali pod vodo.
NE VERJAMEJO
Poročilo navaja, da se je 48 celinskih zveznih držav ZDA (razen Havajev in Aljaske) od leta 1900 segrelo za stopinjo Celzija, od tega večinoma v zadnjih nekaj desetletjih. Do konca stoletja se bodo segrele še za med 1,6 do 6,6 stopinje Celzija, kar je odvisno od nadaljnjih ukrepov ZDA. Velik del Američanov z njihovim predsednikom Donaldom Trumpom na čelu sicer še vedno ne verjame v resničnost podnebnih sprememb oziroma verjame, a meni, da niso posledica človekovih dejavnosti. Trump skupaj z republikanci tišči glavo v pesek s trditvami, da bi bili ukrepi proti segrevanju ozračja predragi za ekonomijo. Toda zaradi onesnaženega zraka je tudi več srčnih bolezni in bolezni pljuč, več nalezljivih bolezni zaradi insektov, več smrti v času vročinskih valov, hujše so tudi alergije.
Podnebne spremembe v ZDA so od leta 2015 povzročile za 400 milijard dolarjev gospodarske škode.
Vir: časnik Svet24 (ponedeljek, 26.11.2018, številka 272, letnik 6).
Prijazen pozdrav
nedelja, 25. november 2018
Rekordno visoki valovi
Konec oktobra ste številni spremljali iskanje pogrešanega deskarja Gorana Jablanova iz Ljubljane, ki ga je po tem, ko mu je močan veter zlomil jambor, odneslo na odprto morje, iskanje pa je bilo zaradi visokih valov skoraj nemogoče. Jablanov je v 24 urah s tokom priplaval vse do tržaške obale. Imel je srečo, da sta bila morje in tudi zrak še razmeroma topla, pred mrazom ga je deloma obvarovala neoprenska obleka, vseeno pa skoraj gotovo ne bi preživel, če ne bi bil tudi vrhunsko telesno pripravljen.
Poglejmo pa, kakšni valovi so bili ta dva dneva v južnem delu Jadrana. Podatki z oceanografske postaje Zarja v Tržaškem zalivu govorijo, da so bili visoki valovi vse od ponedeljka, višino dveh metrov pa so presegli ob 18. uri (2,42 metra), uro kasneje so izmerili že 3,09 metra visok val. Visoko valovanje se je nadaljevalo vse do 16. ure 30. oktobra (torek), ko so bile najvišje izmerjene vrednosti pod dvema metroma. Najvišji val v Piranu je bil izmerjen 30. oktobra ob 03:30 (2,34 metra), pol ure kasneje na Zarji 3,09 metra).
Na Obali valovi dosežejo višino do skoraj pet metrov, najvišjega do zdaj so izmerili 4. februarja 2012, visok pa je bil 4,8 metra. V zgodovini merjenj je najvišji do zdaj izmerjen val na Jadranskem morju segal do 10,8 metra (1986, 40 kilometrov zahodno od Pulja), drugi najvišji pa je bil izmerjen leta 1979 (Pulj, 10,2 metra). Konec letošnjega oktobra so na območju Palagruže in Dubrovnika izmerili devetmetrske valove, v ponedeljek, 29. oktobra, pa so izmerili rekordno visoke valove tudi na drugih valografskih postajah. V akvatoriju Rovinja osemmetrske, Splita 3,11-metrske, Ploč 2,52-metrske in Dubrovnika 9,03-metrske.
Najvišji do zdaj izmerjen val na svetu je bil visok 30,5 metra (Aljaska, 1958), letos spomladi pa so na južnem oceanu izmerili 23,8 metra visok val, kar je nekako tako, kot bi se po morju valila osemnadstropna stavba.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Poglejmo pa, kakšni valovi so bili ta dva dneva v južnem delu Jadrana. Podatki z oceanografske postaje Zarja v Tržaškem zalivu govorijo, da so bili visoki valovi vse od ponedeljka, višino dveh metrov pa so presegli ob 18. uri (2,42 metra), uro kasneje so izmerili že 3,09 metra visok val. Visoko valovanje se je nadaljevalo vse do 16. ure 30. oktobra (torek), ko so bile najvišje izmerjene vrednosti pod dvema metroma. Najvišji val v Piranu je bil izmerjen 30. oktobra ob 03:30 (2,34 metra), pol ure kasneje na Zarji 3,09 metra).
Na Obali valovi dosežejo višino do skoraj pet metrov, najvišjega do zdaj so izmerili 4. februarja 2012, visok pa je bil 4,8 metra. V zgodovini merjenj je najvišji do zdaj izmerjen val na Jadranskem morju segal do 10,8 metra (1986, 40 kilometrov zahodno od Pulja), drugi najvišji pa je bil izmerjen leta 1979 (Pulj, 10,2 metra). Konec letošnjega oktobra so na območju Palagruže in Dubrovnika izmerili devetmetrske valove, v ponedeljek, 29. oktobra, pa so izmerili rekordno visoke valove tudi na drugih valografskih postajah. V akvatoriju Rovinja osemmetrske, Splita 3,11-metrske, Ploč 2,52-metrske in Dubrovnika 9,03-metrske.
Najvišji do zdaj izmerjen val na svetu je bil visok 30,5 metra (Aljaska, 1958), letos spomladi pa so na južnem oceanu izmerili 23,8 metra visok val, kar je nekako tako, kot bi se po morju valila osemnadstropna stavba.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
torek, 13. november 2018
Tako tople jeseni pa že dolgo ni bilo
Temperature - te so absolutno previsoke za ta letni čas.
Vremenski preobrat - od tople jeseni se bomo, tako pravijo vremenoslovci, kmalu poslovili. Konec tedna naj bi živo srebro že "padlo" pod ledišče. Prihaja tudi sneg?
Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je sporočila, da je letošnji november nadpovprečno topel.
"Sicer ne beležimo temperaturnih rekordov, na kar morda človek najprej pomisli, ko je govor o nadpovprečno toplih dnevih, so pa precej visoke povprečne dnevne temperature. Od povprečja (referenčno obdobje se nanaša na čas od leta 1981 do leta 2010) odstopajo tudi do okoli sedem stopinj Celzija," komentirajo.
MINULA LETA
Pravijo še, da če malo pregledamo temperaturne razmere novembra v preteklih letih za Ljubljano, dobimo zanimivo sliko. "V zadnjih desetih letih je bilo nadpovprečno toplo, le leta 2011 je bila novembrska povprečna temperatura za 1,9 stopinje pod povprečjem, najtoplejša pa sta bila novembra v letih 2012 in 2014, in sicer tri stopinje nad povprečjem. Kot zanimivost naj dodamo, da je bilo sicer najbolj mrzlo jutro 24. novembra 1992, ko je bilo v Ljubljani kar -14 stopinj Celzija. Najtopleje pa je bilo 9. novembra 2015, ko smo v Metliki izmerili novembrski rekord - namerili smo 25,6 stopinje Celzija," razloži agencija. A nadpovprečno toplo vreme se počasi končuje. Od jutri bo postopno k nam začel dotekati vse bolj mrzel zrak. Ob koncu tedna se bodo temperature marsikje po državi že spustile pod ledišče, na kakšno snežno pošiljko pa za zdaj ne kaže.
Vir: časnik Svet24 (torek, 13.11.2018, številka 261, letnik 6).
Prijazen pozdrav
Vremenski preobrat - od tople jeseni se bomo, tako pravijo vremenoslovci, kmalu poslovili. Konec tedna naj bi živo srebro že "padlo" pod ledišče. Prihaja tudi sneg?
Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je sporočila, da je letošnji november nadpovprečno topel.
"Sicer ne beležimo temperaturnih rekordov, na kar morda človek najprej pomisli, ko je govor o nadpovprečno toplih dnevih, so pa precej visoke povprečne dnevne temperature. Od povprečja (referenčno obdobje se nanaša na čas od leta 1981 do leta 2010) odstopajo tudi do okoli sedem stopinj Celzija," komentirajo.
MINULA LETA
Pravijo še, da če malo pregledamo temperaturne razmere novembra v preteklih letih za Ljubljano, dobimo zanimivo sliko. "V zadnjih desetih letih je bilo nadpovprečno toplo, le leta 2011 je bila novembrska povprečna temperatura za 1,9 stopinje pod povprečjem, najtoplejša pa sta bila novembra v letih 2012 in 2014, in sicer tri stopinje nad povprečjem. Kot zanimivost naj dodamo, da je bilo sicer najbolj mrzlo jutro 24. novembra 1992, ko je bilo v Ljubljani kar -14 stopinj Celzija. Najtopleje pa je bilo 9. novembra 2015, ko smo v Metliki izmerili novembrski rekord - namerili smo 25,6 stopinje Celzija," razloži agencija. A nadpovprečno toplo vreme se počasi končuje. Od jutri bo postopno k nam začel dotekati vse bolj mrzel zrak. Ob koncu tedna se bodo temperature marsikje po državi že spustile pod ledišče, na kakšno snežno pošiljko pa za zdaj ne kaže.
Vir: časnik Svet24 (torek, 13.11.2018, številka 261, letnik 6).
Prijazen pozdrav
sreda, 7. november 2018
Tajanje permafrosta - svetovna grožnja?!
Permafrost (rusko: merzlota) so trajno globoko zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur. Večina se ga nahaja v območjih z veliko zemljepisno širino (blizu polov), pojavlja pa se tudi v visokogorju. Prisoten je skoraj na polovici (47%) površja Rusije, večinoma v Sibiriji, pa tudi v severni polovici Kanade in na Aljaski, na južni polobli pa večinoma v Patagoniji, a je v svetovnem razmerju zanemarljiv.
"Zanimiv" je postal pred štirimi leti, ko je francoskim znanstvenikom uspelo oživiti nenavadni virus, ki je bil kar 30.000 let zamrznjen v sibirskem permafrostu. Pradavni virus, ki je največji med odkritimi virusi, sicer ni podoben nobenemu znanemu, za človeka nevarnemu virusu in bi lahko ogrožal le enocelične organizme, a kljub temu vznemirja biologe. Skrbi jih, kaj vse bi še lahko prišlo na plano, če bi se tisočletja zamrznjeni permafrost zaradi otoplitve svetovnega ozračja odtajal v večjem obsegu...
Permafrost je postal znova "aktualen" predlani, ko je pozornost (dela) svetovne javnosti vzbudil ogromen krater v sibirski republiki Sahi oziroma Jakutiji, ki je dobil vzdevek "Vrata v pekel". Oddaljeno sibirsko območje, kjer je krater nastal, leži 676 kilometrov severno od mesta Jakutsk in je eno izmed najhladnejših območij na svetu. No, "Vrata v pekel" oziroma "luknja" je nastala sicer že pred leti, ko so na območju odstranili drevesa in začeli vrtati poskusne vrtine za iskanje plina, širi pa se vsako leto zaradi vsako leto višjih temperatur, ki tajajo permafrost, še dodatno pa se širi zaradi številnih poplav na tem območju.
Sicer pa "Vrata v pekel" niso nič unikatnega, še kar nekaj takih udrtin je, predvsem na severnem arktičnem območju. Leta 2014 so se v Sibiriji pojavile kar tri podobne luknje. Ena na Tajmirskem polotoku, drugi dve pa na polotoku Jamalu. Domačine je bilo strah, da se dogaja nekaj zloveščega. Nekateri so menili, da so nastale zaradi raznih razstrelitev raket ali pa so preprosto potegavščine, spet drugi pa, da so delo Nezemljanov in njihovih transportnih sredstev... Uradno mnenje ruskih znanstvenikov pa je, da so nastale zaradi podzemnega plina, ki naj bi povzročil eksplozijo in tla so se pač pogreznila. Tudi mnenje zahodnih znanstvenikov je, da so luknje nastale popolnoma naravno, krivo pa naj bi bilo konstantno tajanje ledu v permafrostu zaradi globalnega segrevanja.
A skrbi ne povzroča toliko tajanje permafrosta, ki je dobro vidno tudi ob morski obali, nastajanje in širjenje kraterjev, težave pri prometnih povezavah, pogrezanje in rušenje stavb v naseljih in mestih ipd., pač pa velike količine metana, ki se pri tem sproščajo v ozračje. Metan je namreč plin, ki zna v prihodnosti igrati večjo vlogo v ustvarjanju toplogrednega učinkovanja našega ozračja, kot pa sedanji "glavni krivec", ogljikov dioksid. Lahko da celo katastrofalno za večino živih bitij na Zemlji, kar se je v njeni geološki zgodovini že pripetilo... Sploh, če bi se ga sprostile večje količine naenkrat, ali celo tisti, ki je ujet v oceanih in predstavlja večino svetovnih "zalog".
Vir: revija Salomonov ugankar (petek, 02.11.2018, številka 597, leto 20).
Prijazen pozdrav
"Zanimiv" je postal pred štirimi leti, ko je francoskim znanstvenikom uspelo oživiti nenavadni virus, ki je bil kar 30.000 let zamrznjen v sibirskem permafrostu. Pradavni virus, ki je največji med odkritimi virusi, sicer ni podoben nobenemu znanemu, za človeka nevarnemu virusu in bi lahko ogrožal le enocelične organizme, a kljub temu vznemirja biologe. Skrbi jih, kaj vse bi še lahko prišlo na plano, če bi se tisočletja zamrznjeni permafrost zaradi otoplitve svetovnega ozračja odtajal v večjem obsegu...
Permafrost je postal znova "aktualen" predlani, ko je pozornost (dela) svetovne javnosti vzbudil ogromen krater v sibirski republiki Sahi oziroma Jakutiji, ki je dobil vzdevek "Vrata v pekel". Oddaljeno sibirsko območje, kjer je krater nastal, leži 676 kilometrov severno od mesta Jakutsk in je eno izmed najhladnejših območij na svetu. No, "Vrata v pekel" oziroma "luknja" je nastala sicer že pred leti, ko so na območju odstranili drevesa in začeli vrtati poskusne vrtine za iskanje plina, širi pa se vsako leto zaradi vsako leto višjih temperatur, ki tajajo permafrost, še dodatno pa se širi zaradi številnih poplav na tem območju.
Sicer pa "Vrata v pekel" niso nič unikatnega, še kar nekaj takih udrtin je, predvsem na severnem arktičnem območju. Leta 2014 so se v Sibiriji pojavile kar tri podobne luknje. Ena na Tajmirskem polotoku, drugi dve pa na polotoku Jamalu. Domačine je bilo strah, da se dogaja nekaj zloveščega. Nekateri so menili, da so nastale zaradi raznih razstrelitev raket ali pa so preprosto potegavščine, spet drugi pa, da so delo Nezemljanov in njihovih transportnih sredstev... Uradno mnenje ruskih znanstvenikov pa je, da so nastale zaradi podzemnega plina, ki naj bi povzročil eksplozijo in tla so se pač pogreznila. Tudi mnenje zahodnih znanstvenikov je, da so luknje nastale popolnoma naravno, krivo pa naj bi bilo konstantno tajanje ledu v permafrostu zaradi globalnega segrevanja.
A skrbi ne povzroča toliko tajanje permafrosta, ki je dobro vidno tudi ob morski obali, nastajanje in širjenje kraterjev, težave pri prometnih povezavah, pogrezanje in rušenje stavb v naseljih in mestih ipd., pač pa velike količine metana, ki se pri tem sproščajo v ozračje. Metan je namreč plin, ki zna v prihodnosti igrati večjo vlogo v ustvarjanju toplogrednega učinkovanja našega ozračja, kot pa sedanji "glavni krivec", ogljikov dioksid. Lahko da celo katastrofalno za večino živih bitij na Zemlji, kar se je v njeni geološki zgodovini že pripetilo... Sploh, če bi se ga sprostile večje količine naenkrat, ali celo tisti, ki je ujet v oceanih in predstavlja večino svetovnih "zalog".
Vir: revija Salomonov ugankar (petek, 02.11.2018, številka 597, leto 20).
Prijazen pozdrav
četrtek, 1. november 2018
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - oktober 2018
Minimalna temperatura zraka: 3,6 °C, 22.10.2018 ob 00:55
Maksimalna temperatura zraka: 19,8 °C, 24.10.2018 ob 14:45
Povprečna temperatura zraka: 11,0 °C
Minimalna vlažnost zraka: 42 %, 24.10.2018 ob 17:40
Maksimalna vlažnost zraka: 96 %, 31.10.2018 ob 11:15
Povprečna vlažnost zraka: 85 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 996,0 hpa, 29.10.2018 ob 22:43
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1029,5 hpa, 13.10.2018 ob 08:45
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1019,1 hpa
Mesečne padavine: 158,0 l/m2 (v ponedeljek 29.10.2018 je bila zabeležena najvišja dnevna količina padavin, od pričetka meteoroloških opazovanj oziroma meritev; 74,9 l/m2). Izredni meteorološki dogodek (poplave v Tržiču ter močno narasla Tržiška Bistrica, 30.10.2018).
Maksimalna hitrost vetra: 19,8 km/h, 29.10.2018 ob 20:10 (najvišja izmerjena hitrost vetra, od pričetka meteoroloških opazovanj oziroma meritev).
Povprečna hitrost vetra: 1,5 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav