Petkova toča v Črnomlju in okolici je bila velika kot jabolka, s premerom tudi do 12 centimetrov in več. Vremenoslovci že vrsto let opozarjajo, da bo v prihodnosti vse več ekstremnih dogodkov, očitno pa med te sodi tudi tako debela toča. Tudi zato poglejmo nekatere podatke o najdebelejših kosih ledu, ki so padali z neba.
Po podatkih svetovne meteorološke organizacije (zajemajo samo točo, povezano z nevihtnimi oblaki) ima rekord najtežje, 1,02 kilograma težko zrno, ki so ga našli po nevihti 14. aprila 1986 v Bangladešu. Je pa ta nevihta ubila kar 92 ljudi. Po obsegu je bila največja z obsegom 47,6 centimetra in premerom 17,8 centimetra, ki so jo našli po nevihti v Nebraski, niso pa je stehtali.
Najtežja toča v Evropi naj bi tehtala 0,97 kilograma, padala pa je v Strasbourgu v Franciji 11. avgusta 1958. Najbolj katastrofalna evropska toča je 12. julija 1984 prizadela München v Nemčiji. Poškodovanih je bilo okoli 70.000 objektov in kar 190 letal, 400 ljudi je bilo ranjenih, obseg škode pa je bil ocenjen na več kot 2 milijardi ameriških dolarjev.
Kot eno najhujših neviht s točo se omenja tisto, ki je 19. aprila 1999 prizadela Sydney v Avstraliji. Zrna so imela premer okoli 75 milimetrov, toča pa je padala skoraj 60 minut in je poškodovala 20.000 objektov in 40.000 vozil, skupna ocenjena škoda je presegla 3 milijarde dolarjev. Največja toča v Kanadi (27. avgusta 1973) naj bi imela 114 milimetrov premera in je tehtala 290 gramov.
Obstajajo tudi neuradna poročila o megatoči, ki naj bi jo našli v Kazahstanu leta 1959 in je tehtala 4,18 kilograma, v provinci Guangxi na Kitajskem leta 1986 pa naj bi našli kos ledu, težak 11 kilogramov, vendar to verjetno niso bila nevihtna točna zrna, ampak veliki kosi ledu, nekakšni hidrometeorji, ki padajo z neba zaradi neznanega razloga in vira.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
četrtek, 14. junij 2018
sreda, 13. junij 2018
Drobci o šegah in navadah, povezani s pomladnimi cerkvenimi prazniki
Šege in navade, ki spremljajo praznike, so, čeprav gre za iste praznike, na vasi drugačne kot v mestu. Povezani so z naravo, z ljudmi, z živalmi, s kmečkim delom. So nagrada za trud in delo. Največ šeg pritiče cerkvenim praznikom. Razporejeni so po vseh letnih časih. In sicer tako, da dela niso ovirali. Pomenijo zahvalo za preživetje. Tudi prošnje za vnaprej. Prinašajo veselje in lepa doživetja. Veliko gradiva o tej temi je gospa Jožica Koder dobila v Lomu pri Janezu Slaparju Temšaku. Vse kmečko delo in prazniki so se ravnali po svetnikih.
Zanimiva je šega ob godu sv. Janeza Krstnika. Že na pragu poletja. Na vsa okna so navezali majhne pušeljčke, ki so jih naredili iz travniškega cvetja, največ je bilo kresnic, to so ivanjščice, kar jih je ostalo in jih niso povezali v šopke, so jih potaknili v lončke na okenskih policah. Če je katera cvetlica ovenela, je pomenilo, da bo nekdo v hiši umrl. Nabrali so orlovo praprot, jo dali pod mizo v hiši, hiša danes pomeni dnevno sobo, po tri ali štiri vejice so položili na tla v vsak prostor. Praprot v hiši na kresni večer je pomenila, da Janez Krstnik lahko prenoči v njej. Imeli so vero, da je treba človeka, ki na kresni večer prosi za prenočišče, vzeti pod streho. Drugi dan zjutraj so praprot pobrali in nesli svinjam za steljo, da jih ne bodo bolele noge. O kresu so Lomljani začeli kositi. Tudi živino so takrat odpeljali v planino. Danes kosijo veliko prej, zato ni več travniškega cvetja, pa tudi pušeljčkov na oknih ne. Na pašo so pastirji s seboj vzeli žegnano palico.
Za praznik svetega Rešnjega Telesa, Janez mu pravi svet teles, so pred hišo postavili mlaje. Vsaka hiša po en mlaj. Mlaj je omajena smreka, to pomeni, da ji odstranijo lubje, čim bolj visoka mora biti in imeti tanko, vitko deblo. Če so bili pri hiši močni fantje, so se radi postavili z visokim mlajem, da je gledal čez streho. Tudi mlaji so bili znak vere. Starejše ženske so nesle v cerkev velik pušeljc poljskih rož. Če je kdo zbolel, so mu iz blagoslovljenega posušenega cvetja skuhale čaj. Za procesijo so postavili štiri poljska znamenja, kjer se je procesija ustavila. Bila je zelo slovesna. Spremljala sta jo petje in molitev.
Zelo lep je opis praznovanja tega praznika v njegovi knjigi Takole je bilo včasih u Vom: Praznik sv. Rešnjega Telesa so v Lomu že od nekdaj zelo slovesno praznovali, ta praznik je v najlepšem času, ko vse cveti in še vreme je takrat rado lepo. Mlaji so visoko kipeli pod nebo, se v vrhovih majali in šepetali pomladno pesem. Za na vrh so dekleta nabrale pušeljce poljskih rož, jih ponekod spletle v venec. Sv. Rešnje telo je fantovski in dekliški praznik, med mašo so šli fantje in dekleta k ofru. Domov grede, od procesije, so ljudje lomili brezove vejice in jih nataknili doma, vtaknili v njive in polje, da so tudi njihove njive in polje, ki je bilo malo dlje od cerkve, okusili blagoslov.
Prazniki prinašajo duhovni svet, je večkrat poudaril Janez, ko mi je pripovedoval o lomskih šegah ob cerkvenih praznikih. Za binkošti, to delajo tudi v današnjih časih, na okna zataknejo lipove veje, da Sveti Duh ve, kam lahko pride. Zjutraj, takoj ko so vstali, so imeli navado, da so se umili z binkoštno roso, ker da je žegnana od Sv. Duha. Če si se umil z binkoštno roso, boš dolgo lep in mlad. In ne boš imel kožne bolezni. Še posebej dekleta so se rada umivala z binkoštno roso. Z žegnano vodo in vejico pušpana so zgodaj zjutraj pokropili vse njive okrog hiše, veliko let vsa družina. Da bi polje dobro obrodilo.
Avtorica članka: gospa Jožica Koder (članek je objavljen v junijski številki (letnik XVI, junij 2018, številka 6) Cerkvenega glasnika župnije Tržič).
Prijazen pozdrav
Zanimiva je šega ob godu sv. Janeza Krstnika. Že na pragu poletja. Na vsa okna so navezali majhne pušeljčke, ki so jih naredili iz travniškega cvetja, največ je bilo kresnic, to so ivanjščice, kar jih je ostalo in jih niso povezali v šopke, so jih potaknili v lončke na okenskih policah. Če je katera cvetlica ovenela, je pomenilo, da bo nekdo v hiši umrl. Nabrali so orlovo praprot, jo dali pod mizo v hiši, hiša danes pomeni dnevno sobo, po tri ali štiri vejice so položili na tla v vsak prostor. Praprot v hiši na kresni večer je pomenila, da Janez Krstnik lahko prenoči v njej. Imeli so vero, da je treba človeka, ki na kresni večer prosi za prenočišče, vzeti pod streho. Drugi dan zjutraj so praprot pobrali in nesli svinjam za steljo, da jih ne bodo bolele noge. O kresu so Lomljani začeli kositi. Tudi živino so takrat odpeljali v planino. Danes kosijo veliko prej, zato ni več travniškega cvetja, pa tudi pušeljčkov na oknih ne. Na pašo so pastirji s seboj vzeli žegnano palico.
Za praznik svetega Rešnjega Telesa, Janez mu pravi svet teles, so pred hišo postavili mlaje. Vsaka hiša po en mlaj. Mlaj je omajena smreka, to pomeni, da ji odstranijo lubje, čim bolj visoka mora biti in imeti tanko, vitko deblo. Če so bili pri hiši močni fantje, so se radi postavili z visokim mlajem, da je gledal čez streho. Tudi mlaji so bili znak vere. Starejše ženske so nesle v cerkev velik pušeljc poljskih rož. Če je kdo zbolel, so mu iz blagoslovljenega posušenega cvetja skuhale čaj. Za procesijo so postavili štiri poljska znamenja, kjer se je procesija ustavila. Bila je zelo slovesna. Spremljala sta jo petje in molitev.
Zelo lep je opis praznovanja tega praznika v njegovi knjigi Takole je bilo včasih u Vom: Praznik sv. Rešnjega Telesa so v Lomu že od nekdaj zelo slovesno praznovali, ta praznik je v najlepšem času, ko vse cveti in še vreme je takrat rado lepo. Mlaji so visoko kipeli pod nebo, se v vrhovih majali in šepetali pomladno pesem. Za na vrh so dekleta nabrale pušeljce poljskih rož, jih ponekod spletle v venec. Sv. Rešnje telo je fantovski in dekliški praznik, med mašo so šli fantje in dekleta k ofru. Domov grede, od procesije, so ljudje lomili brezove vejice in jih nataknili doma, vtaknili v njive in polje, da so tudi njihove njive in polje, ki je bilo malo dlje od cerkve, okusili blagoslov.
Prazniki prinašajo duhovni svet, je večkrat poudaril Janez, ko mi je pripovedoval o lomskih šegah ob cerkvenih praznikih. Za binkošti, to delajo tudi v današnjih časih, na okna zataknejo lipove veje, da Sveti Duh ve, kam lahko pride. Zjutraj, takoj ko so vstali, so imeli navado, da so se umili z binkoštno roso, ker da je žegnana od Sv. Duha. Če si se umil z binkoštno roso, boš dolgo lep in mlad. In ne boš imel kožne bolezni. Še posebej dekleta so se rada umivala z binkoštno roso. Z žegnano vodo in vejico pušpana so zgodaj zjutraj pokropili vse njive okrog hiše, veliko let vsa družina. Da bi polje dobro obrodilo.
Avtorica članka: gospa Jožica Koder (članek je objavljen v junijski številki (letnik XVI, junij 2018, številka 6) Cerkvenega glasnika župnije Tržič).
Prijazen pozdrav
petek, 8. junij 2018
Čistost kopalnih voda
Čeprav smo šele v začetku junija, so poletne temperature že ogrele morje in tudi nekatere reke ter jezera. Minulo nedeljo so v Kopru izmerili temperaturo morja kar 26 °C, v Piranu na boji 24,7 °C, Blejsko jezero je imelo temperaturo vode 21,6 °C, Kolpa v Metliki 23,4 °C. To so temperature, primerne tudi za kopanje.
Sicer pa je evropska okoljska agencija minuli teden objavila mednarodno analizo kakovosti kopalnih voda v državah Evropske unije ter v Albaniji in Švici. Rezultati kažejo, da se kakovost kopalnih voda v Evropi še izboljšuje in da vse več kopališč dosega najboljše ocene, na lestvici je z vsemi odličnimi kopalnimi vodami na morju Slovenija med državami Evropske unije prva. Sledijo ji Malta (98,9 %), Ciper (97,3 %), Grčija (96 %) in Hrvaška (95,8 %).
Največ neustreznih kopalnih voda že vrsto let ugotavljajo v Italiji (81, 1,5 %), Franciji (80, 2,4 %) in Španiji (38, 1,7 %).
V Sloveniji tudi na celini Arso ne ugotavlja slabih kopalnih voda, dobra polovica kopalnih voda je navadno odlična (Blejsko, Bohinjsko jezero, Šobčev bajer in kopalne vode na Nadiži ter mestoma na Kolpi in Krki), kopalne vode na Soči pa so navadno dobre kakovosti.
Zanimivo je, da je bila v preteklem letu tudi plaža hotela Vile Park razvrščena v razred odlično, čeprav se je tam v začetku avgusta 2017 komunalna odpadna voda prelila v meteorni jašek, ki se konča v neposredni bližini kopališča, in je bila zato izdana kratkotrajna prepoved kopanja. Ker je šlo za enkraten dogodek, direktiva omogoča izvzetje rezultata iz niza vrednotenj.
Visoko kakovost slovenskih kopalnih voda na morju potrjujejo letošnji prvi rezultati analiz. Spremljanje kakovosti bo potekalo med kopalno sezono tudi na celinskih vodah, vzorčenje se bo začelo ta teden. Podatke o mikrobiološki kakovosti voda lahko najdete na spletni strani Arsa.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Sicer pa je evropska okoljska agencija minuli teden objavila mednarodno analizo kakovosti kopalnih voda v državah Evropske unije ter v Albaniji in Švici. Rezultati kažejo, da se kakovost kopalnih voda v Evropi še izboljšuje in da vse več kopališč dosega najboljše ocene, na lestvici je z vsemi odličnimi kopalnimi vodami na morju Slovenija med državami Evropske unije prva. Sledijo ji Malta (98,9 %), Ciper (97,3 %), Grčija (96 %) in Hrvaška (95,8 %).
Največ neustreznih kopalnih voda že vrsto let ugotavljajo v Italiji (81, 1,5 %), Franciji (80, 2,4 %) in Španiji (38, 1,7 %).
V Sloveniji tudi na celini Arso ne ugotavlja slabih kopalnih voda, dobra polovica kopalnih voda je navadno odlična (Blejsko, Bohinjsko jezero, Šobčev bajer in kopalne vode na Nadiži ter mestoma na Kolpi in Krki), kopalne vode na Soči pa so navadno dobre kakovosti.
Zanimivo je, da je bila v preteklem letu tudi plaža hotela Vile Park razvrščena v razred odlično, čeprav se je tam v začetku avgusta 2017 komunalna odpadna voda prelila v meteorni jašek, ki se konča v neposredni bližini kopališča, in je bila zato izdana kratkotrajna prepoved kopanja. Ker je šlo za enkraten dogodek, direktiva omogoča izvzetje rezultata iz niza vrednotenj.
Visoko kakovost slovenskih kopalnih voda na morju potrjujejo letošnji prvi rezultati analiz. Spremljanje kakovosti bo potekalo med kopalno sezono tudi na celinskih vodah, vzorčenje se bo začelo ta teden. Podatke o mikrobiološki kakovosti voda lahko najdete na spletni strani Arsa.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
petek, 1. junij 2018
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - maj 2018
Minimalna temperatura zraka: 7,3 °C, 01.05.2018 ob 06:08
Maksimalna temperatura zraka: 25,6 °C, 31.05.2018 ob 15:21
Povprečna temperatura zraka: 15,6 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 2 dneva
Minimalna vlažnost zraka: 40 %, 01.05.2018 ob 14:16
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 13.05.2018 ob 04:10
Povprečna vlažnost zraka: 80 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1005,9 hpa, 03.05.2018 ob 18:26
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1022,8 hpa, 26.05.2018 ob 23:50
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1014,7 hpa
Mesečne padavine: 184,1 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 16,6 km/h, 29.05.2018 ob 15:40 (najvišja zabeležena hitrost vetra v letošnjem letu doslej ter od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev).
Povprečna hitrost vetra: 1,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav