Vreme je te dni resnično skregano samo s seboj. To nedeljo bo cvetna nedelja, na Dolenjskem in ponekod drugod pa je bilo v začetku tedna krepko mrzlo in je snežilo. Ampak tako mrzlo, kot je bilo februarja, skoraj gotovo ne bo. Zato poglejmo, kaj so najnižje februarske temperature pomenile v primerjavi z minulimi leti, s tem da pri nekaterih postajah podatkov iz prejšnjih let ni. Najnižje temperature letos so bile ponekod 24., drugod 26. februarja.
Na Kredarici je bilo 26. februarja letos -27,2°C, dosedanji rekord pa je -28,1°C (5. marca 1971), na Jezerskem je bilo 28. februarja -26,3°C, Nova vas na Blokah -25,3°C (-26,5°C, 1. marca 1965), Kanin -24,7°C (26. februarja 2018), Babno Polje -24,1°C (-31,1°C, 1. marca 1965), Rudno polje -24,1°C (-27,0°C, 27. februarja 1948), Marinča vas pri Ivančni Gorici: -23,7°C, Uršlja gora -22,1°C (-23,1°C, 5. marca 1971), Rogla -21,9°C (-20,3°C, 1. marca 2005), Logatec -21,9°C, Celje -21,6°C (-28,6°C, 26. februarja 1948), Velike Lašče -21,4°C, Logarska dolina -21,1°C, Ptuj -21,1°C, Krvavec -21,0°C (-23,3°C, 5. marca 1971), letališče Cerklje ob Krki -21,0°C, Kočevje -21,0°C (-26,3°C, 1. marca 1963), Rateče -20,8°C (-24,3°C, 1. marca 2005), Šmartno pri Slovenj Gradcu -20,6°C (-24,4°C, 1. marca 1963), letališče Maribor -20,3°C (-21,1°C, 28. februarja 1986), letališče Brnik -20,2°C (-24,0°C, 1. marca 1963), Kum -19,5°C (-20,5°C, 4. marca 1987), Vogel -19,3°C (-19,0°C, 1. marca 2005), Planina pod Golico -18,8°C (-18,5°C, 1. marca 2005), Vojsko -18,5°C (-20,0°C, 5. marca 1971), Nanos -17,9°C (-20,4°C, 5. marca 1971), Lisca -17,3°C (-15,8°C, 4. marca 1971), Slavnik -16,7°C, Dobliče pri Črnomlju -16,0°C (-21,5°C, 1. marca 1963), Topol pri Medvodah -15,5°C (-14,0°C, 1. marca 2005), Ljubljana Bežigrad -12,7°C (-21,0°C, 26. in 27. februarja 1948), Bilje pri Novi Gorici -8°C (-11,5°C, 1. marca 2005) in letališče Portorož -5,9°C (-10,5°C, 2. marca 2005).
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
sreda, 21. marec 2018
nedelja, 4. marec 2018
Samo še nekaj let do začetka "male ledene dobe"?!
Čeprav se svet danes ukvarja predvsem z visokimi temperaturami in globalnim segrevanjem, pa vedno več znanstvenikov opozarja na prihajajočo novo "malo ledeno dobo". Nanjo so sicer že pred leti opozarjali t.i. "samooklicani znanstveniki", a njihovih besed kot ponavadi nihče ni resno jemal, ko pa so se nekatere njihove napovedi začele uresničevati (vključno z lansko najhladnejšo zimo), je začelo tudi vse več "resnih" inštitucij dopuščati možnost, da bi do ohladitve res lahko prišlo. Razlog, da so znanstveniki širom sveta začeli spreminjati mnenje, so zabeležene spremembe na površju Sonca oz. manjšanje števila Sončevih peg, kar je na Zemlji doslej vedno povzročilo ohladitve.
Minimum Sončevih peg gre pričakovati med letoma 2019 in 2020, kar pol stoletja pa bi lahko trajalo, preden se bo Sončeva dejavnost spet "normalizirala". Temperature na Zemlji znajo začeti počasi padati že od leta 2021 naprej, ekstremne vremenske razmere in nizke temperature pa bodo nato postale naš "vsakdan". Podlaga za te ocene je nov matematični model Sončeve aktivnosti, ki s pomočjo moderne tehnologije omogoča veliko bolj natančno napoved Sončevih ciklov kot doslej in ki napoveduje, da se bo magnetna aktivnost Sonca med letoma 2030 in 2040 zmanjšala kar za polovico. Zelo nizka magnetna aktivnost na Soncu pa je bila zgodovinsko gledano vedno v skladu s padci temperature na Zemlji.
Novi model je kar 97-odstotno natančen in v popolnosti pojasnjuje tudi obdobje Maunderjevega minimuma med leti 1645 in 1715. Že sredi 17. stoletja se je namreč začelo podobno obdobje nizke Sončeve radiacije, znano pod oznako Maunderjev minimum, ki je v popolnosti sovpadalo z "malo ledeno dobo" v takratni Evropi in Severni Ameriki. Obe celini so zajele zelo dolge in hladne zime, zaradi česar so zamrznili Baltsko morje in večina rek v Evropi, med njimi tudi Temza pri Londonu...
Posebno vprašanje seveda je, kako bodo učinki "mini ledene dobe" vplivali na procese globalnega segrevanja Zemlje, ki seveda prav tako zelo očitno potekajo. Glede teh učinkov še ni enotnega mnenja, saj bi bilo za ugotovitev teh dejstev potrebnih še veliko več raziskav. Upamo lahko le, da bo učinek "male ledene dobe" presegel učinke toplotnega segrevanja in tako dal Zemlji 30 dodatnih let, da se izborimo z onesnaženjem in se pripravimo na novo večjo Sončevo aktivnost.
Nekateri, predvsem dobro plačani državni klimatologi se s temi napovedmi seveda ne strinjajo in trdijo, da bo po njihovem "prepričanju" antropogeno globalno segrevanje (segrevanje zaradi izpustov toplogrednih plinov v ozračje kot posledica človekovih dejavnosti), še vedno večje od posledic zmanjšane Sončeve aktivnosti na podnebje... Kdo ima prav, se bomo lahko prepričali sami že čez nekaj let, dober pokazatelj pa je že letošnja "mila" zima - mesto Erie v Pensilvaniji v ZDA je bilo tako npr. za božič deležno doslej rekordne pošiljke snega, pri nas pa je "pokazala zobe" prejšnji mesec, ko smo uživali v vseh njenih blagodatih.
Omeniti pa gre še nekaj, kar nas bi moralo skrbeti. Nedavne raziskave so razkrile povezavo med manjšo Sončevo aktivnostjo in seizmičnimi dogodki. Pri njih so se upirali na podatke o ognjeniški aktivnosti v letih od 1650 in 2009 ter potresih, ki so se zgodili v letih od 1700 in 2009. Te podatke so nato primerjali s tistimi o pojavih Sončevih peg in primerjava je razkrila povezavo med zmanjšano Sončevo dejavnostjo in največjimi znanimi ognjeniškimi ter seizmičnimi dogodki - kar devet od enajstih tovrstnih dogodkov se je zgodilo v časih zmanjšane Sončeve dejavnosti.
V naslednjih nekaj letih lahko torej pričakujemo začetek zmrzovanja oceanske vode, čemur bodo čez leta sledili nanosi ledu na obalah sz. Evrope in Severne Amerike, saj se Zemlja čez poletje ne bo utegnila dovolj segreti. Izračuni kažejo, da bi pri nas pozimi utegnile temperature pasti globoko pod -20 stopinj Celzija, takšno stanje pa naj bi trajalo kakih 11 let. Mrzle zime pa še ne bodo pomenile, da ne bomo imeli vročih poletij. Napoveduje se večje število poletnih vročinskih valov s temperaturami nad 40 in celo 50 stopinjami Celzija. Spremenilo se bo tudi to, da bomo imeli hladnejše pomladi in kratke jeseni. S tem se bo zamaknil začetek poletja, tem spremembam pa bodo sledili tudi poljščine, vrtnine, sadje in drugi pridelki. Daljša obdobja hladnega vremena bodo prinesla še celo vrsto nevšečnosti: zaradi bolj onesnaženega zraka bo več bolezni dihal, večje bodo tudi obremenitve kože, več bo grip in prehladov, dražja bo hrana, višji bodo stroški ogrevanja, mnoge države ne bodo zmogle povišanih stroškov energentov...
Zaradi zmanjšane jakosti magnetnih polj Zemlje pa lahko pričakujemo tudi silovite potrese in močnejše vulkanske izbruhe, kar zna "malo ledeno dobo" celo podaljšati (samo zadnji močnejši izbruh vulkana Pinatubo na Filipinih junija 1991 je v letu 1992 znižal globalno temperaturo za 0,5 stopinje Celzija) ali celo sprožiti proces začetka prave ledene dobe (kar pa je že čisto špekuliranje)... Kakorkoli že, dejstvo je, da narava igra najmočnejšo vlogo v podnebnih spremembah, bolj kot vse človekove dejavnosti. Količina toplogrednih plinov v atmosferi je namreč najbolj odvisna od svetovnih oceanov in aktivnosti vulkanov, v primerjavi s temi je človek minimalen dejavnik, "znanstvena dejstva" o usodnem vplivu človeških izpustov ogljikovega dioksida na podnebje, ki nam jih nenehno "nosijo pod nos" številne dobro financirane javne ustanove, pa so "resnica" kakor za koga...
Vir: revija Salomonov ugankar.
Prijazen pozdrav
Minimum Sončevih peg gre pričakovati med letoma 2019 in 2020, kar pol stoletja pa bi lahko trajalo, preden se bo Sončeva dejavnost spet "normalizirala". Temperature na Zemlji znajo začeti počasi padati že od leta 2021 naprej, ekstremne vremenske razmere in nizke temperature pa bodo nato postale naš "vsakdan". Podlaga za te ocene je nov matematični model Sončeve aktivnosti, ki s pomočjo moderne tehnologije omogoča veliko bolj natančno napoved Sončevih ciklov kot doslej in ki napoveduje, da se bo magnetna aktivnost Sonca med letoma 2030 in 2040 zmanjšala kar za polovico. Zelo nizka magnetna aktivnost na Soncu pa je bila zgodovinsko gledano vedno v skladu s padci temperature na Zemlji.
Novi model je kar 97-odstotno natančen in v popolnosti pojasnjuje tudi obdobje Maunderjevega minimuma med leti 1645 in 1715. Že sredi 17. stoletja se je namreč začelo podobno obdobje nizke Sončeve radiacije, znano pod oznako Maunderjev minimum, ki je v popolnosti sovpadalo z "malo ledeno dobo" v takratni Evropi in Severni Ameriki. Obe celini so zajele zelo dolge in hladne zime, zaradi česar so zamrznili Baltsko morje in večina rek v Evropi, med njimi tudi Temza pri Londonu...
Posebno vprašanje seveda je, kako bodo učinki "mini ledene dobe" vplivali na procese globalnega segrevanja Zemlje, ki seveda prav tako zelo očitno potekajo. Glede teh učinkov še ni enotnega mnenja, saj bi bilo za ugotovitev teh dejstev potrebnih še veliko več raziskav. Upamo lahko le, da bo učinek "male ledene dobe" presegel učinke toplotnega segrevanja in tako dal Zemlji 30 dodatnih let, da se izborimo z onesnaženjem in se pripravimo na novo večjo Sončevo aktivnost.
Nekateri, predvsem dobro plačani državni klimatologi se s temi napovedmi seveda ne strinjajo in trdijo, da bo po njihovem "prepričanju" antropogeno globalno segrevanje (segrevanje zaradi izpustov toplogrednih plinov v ozračje kot posledica človekovih dejavnosti), še vedno večje od posledic zmanjšane Sončeve aktivnosti na podnebje... Kdo ima prav, se bomo lahko prepričali sami že čez nekaj let, dober pokazatelj pa je že letošnja "mila" zima - mesto Erie v Pensilvaniji v ZDA je bilo tako npr. za božič deležno doslej rekordne pošiljke snega, pri nas pa je "pokazala zobe" prejšnji mesec, ko smo uživali v vseh njenih blagodatih.
Omeniti pa gre še nekaj, kar nas bi moralo skrbeti. Nedavne raziskave so razkrile povezavo med manjšo Sončevo aktivnostjo in seizmičnimi dogodki. Pri njih so se upirali na podatke o ognjeniški aktivnosti v letih od 1650 in 2009 ter potresih, ki so se zgodili v letih od 1700 in 2009. Te podatke so nato primerjali s tistimi o pojavih Sončevih peg in primerjava je razkrila povezavo med zmanjšano Sončevo dejavnostjo in največjimi znanimi ognjeniškimi ter seizmičnimi dogodki - kar devet od enajstih tovrstnih dogodkov se je zgodilo v časih zmanjšane Sončeve dejavnosti.
V naslednjih nekaj letih lahko torej pričakujemo začetek zmrzovanja oceanske vode, čemur bodo čez leta sledili nanosi ledu na obalah sz. Evrope in Severne Amerike, saj se Zemlja čez poletje ne bo utegnila dovolj segreti. Izračuni kažejo, da bi pri nas pozimi utegnile temperature pasti globoko pod -20 stopinj Celzija, takšno stanje pa naj bi trajalo kakih 11 let. Mrzle zime pa še ne bodo pomenile, da ne bomo imeli vročih poletij. Napoveduje se večje število poletnih vročinskih valov s temperaturami nad 40 in celo 50 stopinjami Celzija. Spremenilo se bo tudi to, da bomo imeli hladnejše pomladi in kratke jeseni. S tem se bo zamaknil začetek poletja, tem spremembam pa bodo sledili tudi poljščine, vrtnine, sadje in drugi pridelki. Daljša obdobja hladnega vremena bodo prinesla še celo vrsto nevšečnosti: zaradi bolj onesnaženega zraka bo več bolezni dihal, večje bodo tudi obremenitve kože, več bo grip in prehladov, dražja bo hrana, višji bodo stroški ogrevanja, mnoge države ne bodo zmogle povišanih stroškov energentov...
Zaradi zmanjšane jakosti magnetnih polj Zemlje pa lahko pričakujemo tudi silovite potrese in močnejše vulkanske izbruhe, kar zna "malo ledeno dobo" celo podaljšati (samo zadnji močnejši izbruh vulkana Pinatubo na Filipinih junija 1991 je v letu 1992 znižal globalno temperaturo za 0,5 stopinje Celzija) ali celo sprožiti proces začetka prave ledene dobe (kar pa je že čisto špekuliranje)... Kakorkoli že, dejstvo je, da narava igra najmočnejšo vlogo v podnebnih spremembah, bolj kot vse človekove dejavnosti. Količina toplogrednih plinov v atmosferi je namreč najbolj odvisna od svetovnih oceanov in aktivnosti vulkanov, v primerjavi s temi je človek minimalen dejavnik, "znanstvena dejstva" o usodnem vplivu človeških izpustov ogljikovega dioksida na podnebje, ki nam jih nenehno "nosijo pod nos" številne dobro financirane javne ustanove, pa so "resnica" kakor za koga...
Vir: revija Salomonov ugankar.
Prijazen pozdrav
petek, 2. marec 2018
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - februar 2018
Minimalna temperatura zraka: -14,9 °C, 28.02.2018 ob 07:25 (najnižja izmerjena temperatura, od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev). Izredni meteorološki dogodek (zelo mrzlo obdobje na pragu meteorološke pomladi).
Minimalna vlažnost zraka: 46 %, 25.02.2018 ob 15:05
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,1 hpa, 03.02.2018 ob 15:55
Mesečne padavine: 85,2 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 7,4 km/h, 01.02.2018 ob 12:15
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 7,7 °C, 01.02.2018 ob 12:15
Povprečna temperatura zraka: -1,3 °C
Število ledenih dni (Tmax. < 0°C): 6 dni
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 25 dni
Minimalna vlažnost zraka: 46 %, 25.02.2018 ob 15:05
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 03.02.2018 ob 00:10
Povprečna vlažnost zraka: 82 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,1 hpa, 03.02.2018 ob 15:55
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1029,6 hpa, 17.02.2018 ob 01:50
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1015,4 hpa
Mesečne padavine: 85,2 l/m2
Najvišja višina snežne odeje: 31 cm, 12.02.2018
Število dni s snežno odejo: 27 dni
Maksimalna hitrost vetra: 7,4 km/h, 01.02.2018 ob 12:15
Povprečna hitrost vetra: 0,5 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav