2. obletnica delovanja meteorološke postaje Tržič

V torek 30.01.2018, mineva dve leti od postavitve oz. pričetka delovanja meteorološke postaje Tržič.

Minimalne ter maksimalne izmerjene vrednosti od pričetka delovanja meteorološke postaje Tržič:

Najnižja izmerjena temperatura zraka od pričetka meritev: -13,6 °C, 11.01.2017 ob 07:45
Najvišja izmerjena temperatura zraka od pričetka meritev: 35,5 °C, 04.08.2017 ob 16:46

Najnižja izmerjena vlažnost zraka od pričetka meritev: 26 %, 20.04.2017 ob 15:35
Najvišja izmerjena vlažnost zraka od pričetka meritev: 96 %, 18.02.2016 ob 07:35

Najnižja izmerjena vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev: 990,2 hpa, 28.12.2017 ob 05:11
Maksimalna izmerjena vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev: 1042,9 hpa, 07.12.2016 ob 21:40

Najvišja dnevna količina padavin od pričetka meritev: 73,5 l/m2, 19.11.2016
Najvišja urna količina padavin od pričetka meritev: 33,0 l/m2, 27.06.2016 ob 02:10
Najdaljše obdobje brez padavin od pričetka meritev: 47 dni, 9 ur, 17 minut (od 26.11.2016 ob 16:07 do 13.01.2017 ob 01:24).

Najvišja hitrost vetra od pričetka meritev: 16,1 km/h, 11.12.2017 ob 17:53
Najvišji izmerjen sunek vetra od pričetka meritev: 49,6 km/h, 05.01.2017 ob 08:00

Najdaljše obdobje mraza (obdobje, ko se temperatura zraka ne povzpne nad ledišče) od pričetka meritev: 8 dni, 21 ur, 46 minut (od 19.01.2017 ob 16:16 do 28.01.2017 ob 14:03).

Prijazen pozdrav

Saharski prah in podnebne spremembe

Pred dnevi se je marsikdo vprašal, kje je puščavski prah, ki so ga napovedovali meteorologi, ker ga ni bilo videti. Prah so padavine sprale, njegovi delci so bili veliki od 2 do 6 mikronov.

Vir puščavskega prahu so puščavska območja, viharni vetrovi ga dvignejo v velike višine, najpogosteje pa prah potuje s pasatnimi vetrovi proti Atlantiku in Ameriki. Kadar severno Afriko doseže ciklonsko območje, lahko na sprednji strani ciklona močni južni vetrovi ta prah zanesejo proti severu vse do območja Alp. Puščavski prah nosijo tudi vetrovi, ki pihajo v smeri vzhod-zahod, gre za prah iz puščave Karakum v Turkmenistanu, vetrovi pa ga nosijo do Antarktike, Grenlandije, Rusije in Norveške.

Pojav puščavskega prahu je na misiji Mediteran 2017 raziskoval tudi letalec Matevž Lenarčič in je med letom poleg koncentracij črnega ogljika meril tudi koncentracije puščavskega prahu. Na tiskovni konferenci po koncu misije je vodja znanstvenega dela Griša Močnik povedal, da so zbrani podatki pokazali, da se saharski pesek širi ne samo po Sredozemlju do Alp, ampak da ob pravih vremenskih razmerah seže daleč v severno Evropo. Izpostavil je relativno nepričakovano ugotovitev, da se emisije črnega ogljika, ki se zmeša s puščavskim peskom, obnašajo drugače kot vsak posebej. Obarvan saharski prah absorbira sončno svetlobo in ozračje tudi rahlo segreva. Zanimivo je, da lahko hkrati tudi hladi, saj odbija svetlobo nazaj v vesolje. Ko se črni ogljik in saharski pesek usedeta na sneg in led, potemnita površino in jo segrevata. Sneg in led se zato na ledenikih pospešeno talita, kar po njegovih besedah vpliva na zaloge vode, ki teče iz Alp.

Izsledke so strnili v poročilo in ga predali evropski komisiji, kajti prah vendarle vpliva na podnebne spremembe bolj, kot so do tedaj slutili, zagotovo pa njegove posledice niso le umazani avtomobili in povečan promet v avtopralnicah.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav

Vremenu se je skisalo

"Južni vetrovi nam prinašajo visoke januarske temperature, lahko pričakujemo tudi nekaj saharskega prahu," so na twitterju ARSO zapisali minulo soboto. Če bi izpustili tisti januar, bi mirno zapisali, da smo že sredi pomladi, in bi vse lahko komentirali celo z besedami, da se je vremenu malo skisalo.

Neobičajno visoke temperature v naših krajih, še bolj pa južno od nas, že podirajo vse rekorde, osrednji in zahodni del Evrope se duši pod snegom, v ZDA pa se zdi, da se vreme maščuje njihovemu predsedniku, ki ne priznava podnebnih sprememb ter vzhodni in osrednji del te države trepetata zaradi izjemnega mraza in velikih količin snega, na drugi strani in na Aljaski pa je nenavadno toplo.

Evropa je v primežu močnega zahodnega toka, saj od Atlantika proti vzhodu poteka serija globokih ciklonov, v Sibiriji pa so temperature visoko nad povprečjem. V Franciji je sneg povzročil kaos, nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Španiji, kjer je bilo najhujše na območju Avile in Segovie ter na območju Madrida, Nemčijo in Škotsko pa pestijo skorajda arktične temperature, saj so se marsikje temperature spustile tudi pod minus dvajset stopinj Celzija. Velike težave imajo na nekaterih smučiščih v Švici, Avstriji in Italiji, kjer so številni kraji zaradi snega odrezani od sveta.

Na drugi strani sveta je poletje in se v Avstraliji spet srečujejo s temperaturnimi rekordi. V Sydneyju so izmerili 47,3 stopinje Celzija, kar je najtopleje v tem mestu po letu 1939. V Melbournu se je stalil celo desetkilometrski odsek avtoceste, ki vodi do mesta. V Avstraliji je poletje od decembra do februarja, zima pa je med junijem in avgustom in lahko praktično vsako leto poročamo o temperaturnih rekordih.

Spomnimo se še lanskega januarja, ki je bil povsem drugačen, saj je Balkan prve dni meseca zajel hladni val, tako da je mraz okoval v led celo morje, v Moskvi se izmeri -36, v Nemčiji pa -26 stopinj Celzija.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav

Največja slovenska jezera

Voda je v minulih dneh spet narasla in dobili smo novo največje naravno jezero v Sloveniji. Po zadnjih podatkih je to Cerkniško jezero, ki obsega okoli 21,5 kvadratnega kilometra oziroma dobrih 2100 hektarjev. Drugo po velikosti je trenutno Planinsko jezero s 1100 hektarji.

V Sloveniji imamo kar 321 jezer, največje pa je, kadar ga ne prehitijo presihajoča jezera, Bohinjsko jezero, ki meri 318 hektarjev oziroma "skromnih" 3,18 kvadratnega kilometra. Blejsko jezero s svojimi 147 hektarji ni na drugem mestu po velikosti, ampak šele na petem absolutnem. Večja od Blejskega jezera so še Ožbaltsko (154 ha) in Ormoško jezero (150 ha) ter največje Ptujsko jezero (346 ha), vendar so vsa tri akumulacijska. Tu so še akumulacijska jezera na Savi (Boštanj, Blanca, Krško, Brežice, Mokrice).

V Sloveniji je veliko jezer, je pa njihova povprečna velikost skromna. Večja jezera od 100 hektarjev so poleg omenjenih še Solinarska jezera v Sečovljah (100 ha), ki so tudi umetna, Škocjanski zatok (120 ha) in Šmartinsko jezero (107 ha), ki je nastalo zaradi izkopavanja lignita in posedanja zemljišča.

Zanimiva in velika naravna znamenitost naše dežele pa so presihajoča jezera. Največje je Cerkniško, ki ob najvišji vodi lahko preseže površino 3800 hektarjev, v občini Pivka pa je na dolžini 15 kilometrov kar sedemnajst presihajočih jezer. To so Jeredovce, Krajnikov dol, Petelijsko jezero, Klenski dol, Radohovsko, Parsko, Palško, Malo in Veliko Drskovško jezero, Veliko in Malo Zagorsko jezero, Kljunov ribnik, Veliki dol za Kalcem, Kalsko, Bačko, Laneno in Šembijsko jezero. Največja jezera med njimi so Palško (do 125 ha), Veliko Drskovško jezero (do 18,6 ha) in Petelinjsko (do 55 ha).

Seveda je v Sloveniji še bistveno več jezer, ki bi jih lahko uvrstili v to kategorijo. Vendar jih ne štejejo med jezera, ampak jih krasoslovje obravnava bolj kot polja ali kotanje, ki se občasno napolnijo s poplavno vodo.

Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).

Prijazen pozdrav

Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - leto 2017

Minimalna temperatura zraka: -13,6 °C, 11.01.2017 ob 07:45 (najnižja izmerjena temperatura, od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev). Izredni meteorološki dogodek (zelo mrzel januar 2017).
Maksimalna temperatura zraka: 35,5 °C, 04.08.2017 ob 16:46 (najvišja izmerjena temperatura, od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev). Izredni meteorološki dogodek (IV. vročinski val (poletje 2017).
Povprečna temperatura zraka: 10,1 °C
Število ledenih dni (Tmax. < 0°C): 26 dni
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 79 dni
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 71 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 20 dni

Minimalna vlažnost zraka: 26 %, 20.04.2017 ob 15:35
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 11.09.2017 ob 00:50
Povprečna vlažnost zraka: 76 %

Minimalna vrednost zračnega tlaka: 990,2 hpa, 28.12.2017 ob 05:11 (najnižja izmerjena vrednost zračnega tlaka, od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev).
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1040,1 hpa, 19.01.2017 ob 22:25
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,5 hpa

Letne padavine: 1314,0 l/m2

Maksimalna hitrost vetra: 16,1 km/h, 11.12.2017 ob 17:53 (najvišja izmerjena hitrost vetra, od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev). Izredni meteorološki dogodek (pestro vremensko dogajanje od 08. do 16. decembra 2017).
Povprečna hitrost vetra: 1,4 km/h

Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.

Prijazen pozdrav

Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - december 2017

Minimalna temperatura zraka: -7,6 °C, 19.12.2017 ob 08:04
Maksimalna temperatura zraka: 12,7 °C, 11.12.2017 ob 18:23
Povprečna temperatura zraka: 0,4 °C
Število ledenih dni (Tmax. < 0°C): 5 dni
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 24 dni

Minimalna vlažnost zraka: 43 %, 29.12.2017 ob 13:36
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 11.12.2017 ob 09:14
Povprečna vlažnost zraka: 86 %

Minimalna vrednost zračnega tlaka: 990,2 hpa, 28.12.2017 ob 05:11 (najnižja izmerjena vrednost zračnega tlaka, od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev).
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1034,2 hpa, 20.12.2017 ob 11:00
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,9 hpa

Mesečne padavine: 232,2 l/m2
Najvišja višina snežne odeje: 9 cm, 01.12.2017
Število dni s snežno odejo: 14 dni

Maksimalna hitrost vetra: 16,1 km/h, 11.12.2017 ob 17:53 (najvišja izmerjena hitrost vetra, od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev).
Povprečna hitrost vetra: 0,9 km/h

Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.

Prijazen pozdrav