Vreme v Tržiču: maj 2017

Spomnimo, lansko poletje je bilo, pa ga ni bilo. Nestanovitna in sončna obdobja - temperature so se izjemoma povzpele do največ 35 stopinj Celzija - so se hitro in pogosto menjavala. Katere so značilnosti meteoroloških sezonskih napovedi za prihajajoče poletje in kaj obetajo ljudski vremenarji? Bo vroče poletje zaslužilo svoje ime? Ali bo burno in pisano - z vremenskimi skrajnostmi?

Mag. Dušan Kaplan, po domače Krajnčev Lojz z Blok, je amaterski opazovalec vremena in navdušen popisovalec izkušenj naših prednikov, zapisanih v ljudsko izročilo o vremenu, dopolnjenih s svetniki in drugimi znamenji. "Veste, malo je narodov, ki se lahko pohvalijo s takšnim bogastvom, kot je slovensko ljudsko izročilo. Izbrušen, klen, jedrnat in bogat jezik je slovenski zaklad. Tudi vremenu je v ljudskem izročilu namenjenih precej lepih modrosti. Dovolite, da podkrepim s primerom. Zima doseže svoj vrhunec okrog svetih treh kraljev (6. januar), potem prične pešati in se počasi prevesi proti pomladi. Ljudska ta obrat opiše v štirih besedah: "Kralji se vrnejo, zimo obrnejo." Priznajmo, precej umetniškega talenta mora imeti človek, da tako na kratko opiše takšno dogajanje. Poletni obrat v izročilu pokaže skrb že v prvem poletnem mesecu, ko je sonce na višku in žito v klasju: "O kresi se dan obesi." Poletje se ni še niti prav začelo, skrb pa že seže v jesen in zimo. Zato tudi: "Več je vredno eno poletje kot sto zim." Tako Dušan Kaplan o tem, kako je bilo vremensko izročilo tesno povezano z delom na zemlji in skrbjo za dober pridelek, ki je bil porok blagostanju in preživetju. "Kaj lahko pričakujemo od vremena v toplejšem delu leta, zakladnica ljudskih modrosti svetuje: "Mož do kresa suknjo oblači, potem jo pa za sabo vlači." No, zdaj vemo, kdaj sleči zimske plašče."

Gal je nakazal sušno leto

Preletimo, kaj so vremenski preroki kazali za minulo zimo, ki se po ljudskem izročilu začne s prvim adventnim tednom. "Začel je Gal (15. oktober) in nakazal sušno leto. Andrej (30. november) je bil leden in je obetal "trdo" zimo. Barbara (4. december) je bila brez snega. Velja: "Kolikor se strnišča vidi na Barbaro, toliko se ga bo videlo celo zimo." Letošnja zima je bila skoraj brez snega, bila pa je ledena." povzame Dušan Kaplan. Še pomnimo, da je Evropo na sredini zime ukleščil polarni mraz - temperature so se ponekod spustile tudi pod minus 30 stopinj Celzija! V vednost: mesec se je zapisal med najhladnejše januarje.

Mar jug ne bo zapihal? Bo, brez skrbi.

"Lucijini dnevi (od 13. do 24. decembra) so bili brez snega, ledeni suhi in skoraj brez vetrov," nadaljuje Dušan Kaplan. "Lucija vreme vseh mesecev v letu napove," pravi ljudsko izročilo. "Malo snega pozimi, suša tudi v letošnjem januarju, februarju, marcu in aprilu kaže na suho in toplo poletje," pravi Dušan Kaplan. "Na sveti večer je bilo skoraj brez vetra, le sem in tja sta se oglasila burja in krivec. Ta dva bosta prevladovala letos. Doslej večjih težav z vetrom nismo imeli. Vem, vprašali boste: Jug pa ne bo nič zapihal? Brez skrbi. Bo zapihal. Ob vremenskih prevešanjih v maju pa tudi jeseni po vseh svetih lahko veter kar močno povleče in odnese kakšno streho.

Konrad in Katarina sta držala besedo

Februarski dnevi so postregli z nekoliko prijaznejšimi temperaturami ozračja, a pust na zadnji dan v mesecu ni odprl duri meteorološke pomladi. "Suh svečan, kot so februar poimenovali naši predniki, je napovedal Konrad (26. november). Katarina (25. november), ki je bila mrzla in suha, pa je kazala na prav tak januar ali prosinec. Držala sta besedo." prikima Dušan Kaplan. "V svečanu smo imeli nekaj malega snega, kot je običajno okrog Doroteje (6. februar). Pri nas slovi kot najbolj snežen svetnik Rotija: "Rotija vse v sneg zavija." A kaj posebnega s snegom kljub temu letos ni bilo. Razen težav v prometu."

Gob ne bo

Dušan Kaplan spomni, da je bil novoletni dan sončen. "To kaže, da bo tudi avgust lep in sončen." In hudomušno doda: "Upam, da niste pozabili tiste ljudske o novem letu: "Kar boš delal na novega leta dan, boš delal cel let in dan. Makarij (2. januar) je bil večji del dneva jasen in mrzel. V septembru si zato lahko obetamo toplo in vedro vreme. Še za gobarje ena. Polona (9. februar) je bila ledeno hladna, brez sonca. "Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja." Poletje bo po vseh znanilcih suho, gob pa ne bo kaj dosti. Dodajmo še eno o pustu. Letos je bil hladen in sončen, kar kaže, da fižola letos ne bo kaj prida, saj bi moralo biti ta dan deževno. "Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi." Drugi pridelki pa bodo kar dobro obrodili, če tale pustna kaj velja."

Marec je bil pravi sušec

Letošnji marec je bil nadpovprečno topel, eden najtoplejših v zgodovini meritev. Meteorološka vodna bilanca med padavinami in izhlapevanjem je povsod po Sloveniji pokazala negativno sliko. Tla so bila suha. "Zima je s hladnimi, vendar lepimi dnevi zaklenil Matija (24. februar)," pove Dušan Kaplan. "Marec je bil pravi sušec. Kdor nanj kaj da, bo vedel: "Kepa prahu v sušcu velja kot kepa zlata." Obeti za dobro letino so dani."

Spomladanska pozeba

April je v začetku kazal, da se bo popolnoma izneveril izročilu o svoji muhavosti. Ljudska pravi: "April sedemkrat na dan spodi kmeta s polja stran." No, pa se je v zadnjih dneh, potem ko je bil nenavadno sončen in sploh ne deževen, "popravil". Po velikonočnem žegnanju so se temperature začele spuščati, večji del Slovenije je v dneh po prazničnem ponedeljku prizadela spomladanska pozeba. Takšne ohladitve za drugo polovico aprila naj bi bile sicer v večjem delu Slovenije nenavadne in se pojavijo enkrat na desetletje, a velika pozeba v številnih delih države je bila tudi lani od 25. do 30. aprila. Problem, da rastline niso varne, je v nadpovprečno topli pomladi, ki spodbudi fenološki razvoj rastlin od deset do štirinajst dni prej od običajnega.

Vreme se bo obrnilo po Urbanu

Po obilnem deževju, ki je vztrajalo v dneh po tednu, ko so se ponekod temperature spustile pod ledišče, je bilo zadnji aprilski konec tedna in med prvomajskimi prazniki suho, sončno in razmeroma toplo. Vroče in suho poletje nakazujeta Florijan (4. maj) in Urban (25. maj). Prvi je prinesel nekaj krajevnih ploh in neviht. "S sušo nam preti Florijan. Namreč: "Če na Florjana dež gre, ga celo leto manjka." Če se mu pridruži še Urban, največji pokazatelj poletja, s svojim glasom: "Če se Urbanu zahoče bo poletje suho in vroče," potem se nam res obeta sušno leto," pojasni Dušan Kaplan. Bodo tudi ledeni možje držali besedo? In Zofka (15. maj)? "Ta pravi: "Če Zofija zemlje ne poškropi, poleti vreme prida ni." Obeta nam še vedno hladno in tudi deževno vreme. "Velikega travna mokrota, malega srpana suhota." Julij bi res znal biti suh in vroč. Vreme - sicer bolj kislo, mokro in dokaj hladno aprilsko kot majsko - se bo obrnilo šele po Urbanu z vetrovnim, vendar že zelo toplim vremenom."

Apel poletja: Pazimo na vodo

Urban nas bo iz majnika pripeljal v najlepši mesec leta, v rožni mesec junij. A prvi poletni mesec že kaže proti zimi. Velja namreč:"Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi." "Prvi krajec (1. junij) nam bo prinesel vroče poletno vreme z vetrom," vremenske obete napove Dušan Kaplan. "Tudi ščip (9. junij) obeta vroče vreme. Pogosto se zgodi, da nam tako vreme ostane do mlaja. Mlaj (24. junij) nam bo sicer prinesel kratko osvežitev z močnim dežjem. In če bo deževno še na Ladislava (27. junij), ki pravi: "Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje." Upamo, da ne! Sam bolj zaupam Petru in Pavlu: "Če sta Peter in Pavel (29. junij) jasna, bo letina krasna". Junij bo prijeten poletni mesec. Skrbno pa bomo morali ravnati z vodo. Snega je bilo malo. Tudi v visokih hribih ga ni bilo skoraj nič. Pomlad je bila suha in začetek poletja bo prav takšen, pred nami pa še najbolj vroča meseca. Nujen klic za letošnje poletje je: Pazimo na vodo."

Julij bo primeren dopustniški mesec

Kako nas bosta grela julij in avgust ter kaj nam sporočata za naprej? Prvi krajec (1. julij) bo začel s hudo vročino. Tudi ščip (9. julij) bo nadaljeval stanovitno vreme do mlaja (23. julij), ki nam bo prinesel nekaj deževnih in sparjenih dni. Jakob (25. julij), upam, da bo lep. "Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen". Julij bo zelo primeren počitniški mesec," poudari Dušan Kaplan. Doda, da nam bo prvi krajec 30. julija lepe dneve podaljšal v najbolj bogati mesec v letu. V veliki srpan. V avgust. Takole gre ljudska: "Mesecu vršnju (avgustu) je rose potreba, kot človeku vsakdanjega hleba." "Še tole dodam: "Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha. Pratika pravi, da se bo nadaljevalo stanovitno vreme vse do velikega šmarna (15. avgust). Potem nam bo kar močan veter z nekaj nevihtami ohladil poletno vročino. "Če velika maša mokri, mala maša straši." Dnevi so že krajši in jesen je skoraj pred durmi. Izboljšalo se bo ob mlaju (21. avgust). Vroče in lepo vreme se bo nadaljevalo in držalo do prvega krajca (29. avgust). Shladilo se bo." Z zadnjim avgustom se konča poletje. Tako ga štejejo meteorologi. "Nekaj deževnih dni bo držalo do Tilna (1. september), ki bo, kot kaže za letos, še vedno lep in topel. Prav primerno za začetek šolskega leta," pravi Dušan Kaplan.

Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.

Prijazen pozdrav

Kakšna sta bila minula marec in april glede na prejšnja leta? Sta v čemer koli izstopala?

Hladnemu januarju so sledili meseci, ki so bili spet znatno toplejši od dolgoletnega povprečja. Relativno najtoplejši je bil marec, ko je bila srednja mesečna temperatura večinoma skoraj 4 stopinje Celzija nad povprečjem klimatskega obdobja 1981-2010. Količina padavin, ki je bila februarja večinoma vsaj povprečna, je bila marca precej pod povprečjem. Toplo in suho obdobje se je nadaljevalo tudi v prvi polovici aprila, nato pa je bilo v drugi polovici meseca znatno hladneje in predvsem proti koncu meseca tudi s precej dežja. Žal tudi letos, tako kot lani, ni šlo brez pozebe, a vsaj s snegolomom nam je bilo prizaneseno. Je bil pa letošnji april kljub ohladitvi v drugem delu meseca vseeno za dobro stopinjo toplejši od povprečja.

Vem, da bi se odgovarjanju o poletju najraje izognili, saj je uporabna vrednost meteoroloških napoved omejena na največ deset dni, pa vendar: je kakšna skupna točka večini sezonskih napovedi za poletje 2017?

Trenutno (4. maj 2017, pred zaključkom redakcije) še ni dostopnih majskih napovedi za poletno obdobje, komentiram lahko le aprilske. Verjetnost, da bo na našem območju letošnje poletje toplejše od dolgoletnega povprečja, je trenutno ocenjena na okoli 80 odstotkov.

Običajno poletje ocenjujemo po vročih dneh, ko se temperatura povzpne na vsaj 30 stopinj Celzija. Če vzameva za primerjavo nekaj let, katero obdobje je bilo najtoplejše?

Po številu dni s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija še vedno vodi poletje 2003, ko jih je bilo denimo v Ljubljani kar 52, leta 2015 jih je bilo 43, leta 2012 jih je bilo 39, lani pa 20. Pri tem znaša klimatsko povprečje za obdobje 1981-2010 dobrih 18 vročih dni.

Vzroki podnebnih sprememb so različni. V sodobnejšem obdobju so bile skokovite. So tukaj in so pretnja prihodnosti. Po napovedih Evropske agencije za okolje sta v ospredju izpostavljenosti podnebnim spremembam južna in osrednja Evropa. Torej tudi Slovenija. V dobrih petih desetletjih se je pri nas temperatura dvignila za 1,7 stopinje Celzija, a ker je Slovenija podnebno zelo pestra, ne na vseh območjih enako. Kaj se nam obeta?

Ja, na območju Alp se ozračje segreva hitreje od globalnega povprečja. Več o tem je v zloženki Spremenljivost podnebja v Sloveniji, objavljeni tudi na www.meteo.si. Vremenske spremembe so sicer stalnica na našem območju, predvsem pa nas skrbi intenziviranje poletnih vročinskih valov in s tem povezana suša.

Negativne posledice, denimo, s pogostejšimi vročinskimi spremembami s hujšimi sušami, hudourniškimi poplavami, že občutimo. Kaj lahko storimo, da bi bile v prihodnje manj izrazite?

Če mislite na zaščito pred vročinskimi valovi, potem so to boljša izolacija objektov, primerno senčenje... Predvsem pa bi za zmanjšanje človekovega vpliva na podnebje kazalo zmanjšati naše potrebe po energiji in slednjo pridobivati predvsem iz obnovljivih virov.

Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.

Prijazen pozdrav

Vreme v Tržiču

četrtek, 25. maj 2017

Kakšno bo poletje? Suho in vroče bo!

Skrbi nas intenziviranje poletnih vročinskih valov (intervju z meteorologom Brankom Gregorčičem z Agencije Republike Slovenije za okolje)

sreda, 3. maj 2017

Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - april 2017