Minimalna temperatura zraka: -3,3 °C, 28.11.2017 ob 04:32
Maksimalna temperatura zraka: 14,1 °C, 05.11.2017 ob 13:14
Povprečna temperatura zraka: 4,4 °C
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 6 dni
Minimalna vlažnost zraka: 44 %, 20.11.2017 ob 02:02
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 18.11.2017 ob 10:24
Povprečna vlažnost zraka: 83 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 997,2 hpa, 12.11.2017 ob 23:38
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1027,4 hpa, 15.11.2017 ob 22:04
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,8 hpa
Mesečne padavine: 142,2 l/m2
Najvišja višina snežne odeje: 7 cm, 30.11.2017
Število dni s snežno odejo: 2 dneva
Maksimalna hitrost vetra: 9,7 km/h, 13.11.2017 ob 21:40
Povprečna hitrost vetra: 0,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
petek, 1. december 2017
petek, 10. november 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - oktober 2017
Minimalna temperatura zraka: 0,1 °C, 31.10.2017 ob 06:50
Maksimalna temperatura zraka: 20,7 °C, 16.10.2017 ob 14:00
Povprečna temperatura zraka: 10,2 °C
Minimalna vlažnost zraka: 38 %, 30.10.2017 ob 14:35
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 04.10.2017 ob 06:15
Povprečna vlažnost zraka: 76 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 999,4 hpa, 29.10.2017 ob 13:00
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1028,6 hpa, 15.10.2017 ob 11:20
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1019,8 hpa
Mesečne padavine: 32,3 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 8,4 km/h, 27.10.2017 ob 22:25
Povprečna hitrost vetra: 1,0 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 20,7 °C, 16.10.2017 ob 14:00
Povprečna temperatura zraka: 10,2 °C
Minimalna vlažnost zraka: 38 %, 30.10.2017 ob 14:35
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 04.10.2017 ob 06:15
Povprečna vlažnost zraka: 76 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 999,4 hpa, 29.10.2017 ob 13:00
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1028,6 hpa, 15.10.2017 ob 11:20
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1019,8 hpa
Mesečne padavine: 32,3 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 8,4 km/h, 27.10.2017 ob 22:25
Povprečna hitrost vetra: 1,0 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
sobota, 4. november 2017
Čas
V nedeljo smo spet prestavili čas za eno uro nazaj in prešli na uro po soncu. Poleti namreč številne države in tudi Slovenija od leta 1983 prestavljajo kazalce za uro naprej, jeseni pa nazaj. Marca 1983, ko smo prvič premaknili uro naprej, so se dogajale prave komedije zmešnjav. V podjetjih so premikali začetek dela, prilagodili so avtobusni in železniški vozni red, tako da kakšne posebne spremembe zaradi premika kazalcev niti ni bilo.
Prvi resni predlog o prehodu na poletni čas je dal angleški gradbenik William Willett leta 1907 v brošuri z naslovom Razsipanje z dnevno svetlobo, vendar mu tedaj ni uspelo prepričati britanskega parlamenta. V tej zgodbi je pomemben tudi standardni čas (na katerega smo spet prešli minulo nedeljo zjutraj). Iznašel in predlagal ga je kanadski železniški inženir Sandford Fleming, ki je leta 1878 razdelil svet na enourne pasove. Odkril je rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah in usklajujejo čas s krajevnim položajem sonca. Bistvo poletnega časa ("daylight saving time") naj bi bila večja usklajenost dnevne svetlobe in delovnega časa.
V Evropi poletnemu času pravimo EST (european summer time), medtem ko je "zimski" oziroma standardni čas označen kot CET (central european time), poleti potem postane CEST (central european summer time). Poletni čas se v glavnem uporablja v severnem zmerno toplem pasu, medtem ko se v tropskem ne, ker se čas osončenosti ne menjuje tako močno. V Ameriki in Kanadi preidejo na poletni čas tako kot v Evropi, nazaj pa teden dni za nami. EU od leta 2002 prehaja na poletni čas drugo nedeljo v marcu in nazaj zadnjo nedeljo v oktobru. Tako premikajo ure vse evropske države razen Islandije.
Leta 2011 je premikanje kazalcev ukinila Rusija, s tem, da je ukinila zimsko računanje časa in je pri njih čas vedno eno uro pred soncem. Kar sploh ni tako slabo, če pomislimo, da bi lahko imeli eno uro daljši dan...
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Prvi resni predlog o prehodu na poletni čas je dal angleški gradbenik William Willett leta 1907 v brošuri z naslovom Razsipanje z dnevno svetlobo, vendar mu tedaj ni uspelo prepričati britanskega parlamenta. V tej zgodbi je pomemben tudi standardni čas (na katerega smo spet prešli minulo nedeljo zjutraj). Iznašel in predlagal ga je kanadski železniški inženir Sandford Fleming, ki je leta 1878 razdelil svet na enourne pasove. Odkril je rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah in usklajujejo čas s krajevnim položajem sonca. Bistvo poletnega časa ("daylight saving time") naj bi bila večja usklajenost dnevne svetlobe in delovnega časa.
V Evropi poletnemu času pravimo EST (european summer time), medtem ko je "zimski" oziroma standardni čas označen kot CET (central european time), poleti potem postane CEST (central european summer time). Poletni čas se v glavnem uporablja v severnem zmerno toplem pasu, medtem ko se v tropskem ne, ker se čas osončenosti ne menjuje tako močno. V Ameriki in Kanadi preidejo na poletni čas tako kot v Evropi, nazaj pa teden dni za nami. EU od leta 2002 prehaja na poletni čas drugo nedeljo v marcu in nazaj zadnjo nedeljo v oktobru. Tako premikajo ure vse evropske države razen Islandije.
Leta 2011 je premikanje kazalcev ukinila Rusija, s tem, da je ukinila zimsko računanje časa in je pri njih čas vedno eno uro pred soncem. Kar sploh ni tako slabo, če pomislimo, da bi lahko imeli eno uro daljši dan...
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
sobota, 28. oktober 2017
Dobri stari časi
Do začetka zime, 21. decembra, nas ločita slaba dva meseca. Meteorologi se dolgoročnih vremenskih napovedi izogibajo, vseeno pa poglejmo, kaj pravijo nekateri o tem, kakšni naj bi bili zimski meseci. Ljubiteljski meteorolog Dušan Kaplan z Blok pravi, da so izkušnje iz ljudskega izročila pogosto vezane na nasprotja v stilu huda zima - vroče poletje, topla jesen - pozna pomlad... Tako nadaljuje, da so bili junij, julij in tudi deloma avgust letos vroči in suhi in taki naj bi bili tudi obeti za december in januar. S pomočjo svetnikov in pregovorov pa Kaplan napoveduje nekaj snega ob božiču.
Bolj resna je napoved komercialne vremenske ameriške agencije Accuweather, poznane tudi po dolgoročnejših napovedih vremena. Tu pravijo, da naj bi v osrednji Evropi (od Nemčije do Poljske) in na območju Alp imeli v decembru in večjem delu januarja nekoliko nadpovprečne temperature in blažje zimsko vreme, na območju Alp pa naj bi bile decembra in januarja tudi obilnejše snežne plohe. Po Accuweatherjevi dolgoročni napovedi naj bi 22. decembra padal sneg, še lepše pa se sliši napoved za 29. december, ko naj bi močno snežilo in naj bi tako imeli vsaj deloma belo novo leto. Za drugi del zime napovedujejo obsežno sneženje in temperature precej pod povprečjem.
Naj zapišemo še zanimivost iz preteklosti. Slovenija je bila oktobra 1974 vsaj v sredogorju in visokogorju dokaj bela. Na Kredarici je bilo kar 187 centimetrov snega, pri Domu na Komni 49 centimetrov, na Kumu in v Podolševi na Koroškem 40 centimetrov, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 30 centimetrov in v Novi vasi na Blokah 12 centimetrov. Kdo bi lahko rekel: dobri stari časi...
P.S.: Naj vas spomnimo še na eno podrobnost. Konec tedna bomo urne kazalce premaknili nazaj. Kot bi rekli, bomo imeli uro spanja več. Sonce bo po uri vzšlo nekaj minut čez 6. uro in zašlo že ob petih popoldne.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Bolj resna je napoved komercialne vremenske ameriške agencije Accuweather, poznane tudi po dolgoročnejših napovedih vremena. Tu pravijo, da naj bi v osrednji Evropi (od Nemčije do Poljske) in na območju Alp imeli v decembru in večjem delu januarja nekoliko nadpovprečne temperature in blažje zimsko vreme, na območju Alp pa naj bi bile decembra in januarja tudi obilnejše snežne plohe. Po Accuweatherjevi dolgoročni napovedi naj bi 22. decembra padal sneg, še lepše pa se sliši napoved za 29. december, ko naj bi močno snežilo in naj bi tako imeli vsaj deloma belo novo leto. Za drugi del zime napovedujejo obsežno sneženje in temperature precej pod povprečjem.
Naj zapišemo še zanimivost iz preteklosti. Slovenija je bila oktobra 1974 vsaj v sredogorju in visokogorju dokaj bela. Na Kredarici je bilo kar 187 centimetrov snega, pri Domu na Komni 49 centimetrov, na Kumu in v Podolševi na Koroškem 40 centimetrov, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 30 centimetrov in v Novi vasi na Blokah 12 centimetrov. Kdo bi lahko rekel: dobri stari časi...
P.S.: Naj vas spomnimo še na eno podrobnost. Konec tedna bomo urne kazalce premaknili nazaj. Kot bi rekli, bomo imeli uro spanja več. Sonce bo po uri vzšlo nekaj minut čez 6. uro in zašlo že ob petih popoldne.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
petek, 6. oktober 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - september 2017
Minimalna temperatura zraka: 5,7 °C, 13.09.2017 ob 06:16
Maksimalna temperatura zraka: 22,3 °C, 06.09.2017 ob 14:57
Povprečna temperatura zraka: 12,6 °C
Minimalna vlažnost zraka: 44 %, 21.09.2017 ob 13:10
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 11.09.2017 ob 00:50
Povprečna vlažnost zraka: 85 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,1 hpa, 11.09.2017 ob 17:10
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1027,8 hpa, 28.09.2017 ob 22:00
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1015,4 hpa
Mesečne padavine: 236,3 l/m2, padavinsko najbolj bogat mesec od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Maksimalna hitrost vetra: 8,7 km/h, 10.09.2017 ob 02:15
Povprečna hitrost vetra: 0,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 22,3 °C, 06.09.2017 ob 14:57
Povprečna temperatura zraka: 12,6 °C
Minimalna vlažnost zraka: 44 %, 21.09.2017 ob 13:10
Maksimalna vlažnost zraka: 94 %, 11.09.2017 ob 00:50
Povprečna vlažnost zraka: 85 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,1 hpa, 11.09.2017 ob 17:10
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1027,8 hpa, 28.09.2017 ob 22:00
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1015,4 hpa
Mesečne padavine: 236,3 l/m2, padavinsko najbolj bogat mesec od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Maksimalna hitrost vetra: 8,7 km/h, 10.09.2017 ob 02:15
Povprečna hitrost vetra: 0,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
sreda, 4. oktober 2017
Kazalci okolja v Sloveniji
Konec minulega meseca je potekal evropski teden mobilnosti. V Agenciji za okolje in prostor so kot soorganizatorji sodelovali pri pripravi prve nacionalne mladinske konference o trajnostni mobilnosti, za potrebe konference je Agencija pripravila animacijo in mladinski priročnik o okolju, zdravju in prometu.
Tako video kot priročnik temeljita na podatkih in informacijah, ki so del sistema Kazalci okolja v Sloveniji. Spletna stran ponuja dostop do več kot 180 kazalcev, ki s pomočjo grafov in komentarjev kažejo smer okoljskega razvoja v Sloveniji. Razvrščeni so v tematske skupine oziroma poglavja in se nanašajo na okoljske sestavine (denimo vodo, zrak), okoljsko problematiko (denimo podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) in vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (denimo promet, kmetijstvo, turizem, energetika, instrumenti okoljske politike).
Kazalci okolja so med najuporabnejšimi orodji za poročanje o okolju. Temeljijo na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Za teden mobilnosti so uporabili kazalce za promet, ki so posebno zanimivi in nesporno pričajo o vplivnosti prometa na zrak in okolje. Obsegajo množico različnih grafov in njihovih razlag o prometu v Sloveniji in tudi v Evropski uniji od leta 2000 do vključno leta 2014. Tukaj ne gre samo za obseg in sestavo potniškega prevoza, ki je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, ampak tudi za različne druge grafe, ki govorijo o dogajanju v prometu kot enem večjih onesnaževalcev okolja.
Količinske vrednosti kazalca so največkrat izražene v letnih vrednostih in prikazane z grafi, preglednicami in komentarjem. Zanimiva je tudi enostavna ocena razvoja v obliki znaka (marjetice), ki je "povzetek" strokovne ocene razvoja pojava, ki ga kazalec obravnava glede na predstavljene podatke in zastavljene cilje.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Tako video kot priročnik temeljita na podatkih in informacijah, ki so del sistema Kazalci okolja v Sloveniji. Spletna stran ponuja dostop do več kot 180 kazalcev, ki s pomočjo grafov in komentarjev kažejo smer okoljskega razvoja v Sloveniji. Razvrščeni so v tematske skupine oziroma poglavja in se nanašajo na okoljske sestavine (denimo vodo, zrak), okoljsko problematiko (denimo podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) in vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (denimo promet, kmetijstvo, turizem, energetika, instrumenti okoljske politike).
Kazalci okolja so med najuporabnejšimi orodji za poročanje o okolju. Temeljijo na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Za teden mobilnosti so uporabili kazalce za promet, ki so posebno zanimivi in nesporno pričajo o vplivnosti prometa na zrak in okolje. Obsegajo množico različnih grafov in njihovih razlag o prometu v Sloveniji in tudi v Evropski uniji od leta 2000 do vključno leta 2014. Tukaj ne gre samo za obseg in sestavo potniškega prevoza, ki je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, ampak tudi za različne druge grafe, ki govorijo o dogajanju v prometu kot enem večjih onesnaževalcev okolja.
Količinske vrednosti kazalca so največkrat izražene v letnih vrednostih in prikazane z grafi, preglednicami in komentarjem. Zanimiva je tudi enostavna ocena razvoja v obliki znaka (marjetice), ki je "povzetek" strokovne ocene razvoja pojava, ki ga kazalec obravnava glede na predstavljene podatke in zastavljene cilje.
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
petek, 29. september 2017
Ko je dan enak noči
Ste se kdaj vprašali, kje vzhaja sonce? Rekli boste, da vam zastavljamo neumno vprašanje, ampak sploh ni tako, še posebno ne ob enakonočju, ki je bilo 22. septembra ob 20:02, ko je sonce vzšlo natančno na vzhodu in je bil dan po vsem svetu, po dolžini seveda, enak noči. Če gledamo vzhod sonca, bomo videli, da se je točka vzhajanja tri mesece pred obratom približevala dejanskemu vzhodu, sedaj pa se bo tri mesece oddaljevala vse bolj južno. Preden spregovorimo o enakonočju, še nekaj besed o geografskem in magnetnem severu. Geografskemu nekateri pravijo tudi pravi sever, saj magnetni nekoliko odstopa od dejanskega severa, ki ima zemljepisno širino 90 °N, in če hočemo dobiti natančne podatke, moramo pri magnetnem kompasu izvesti magnetno deklinacijo, da ga natančno nastavimo.
Ko že govorimo o magnetnem severu, morda še ena zanimivost: ali ste že slišali za kompasne rastline? To so rastline s sposobnostjo usmerjanja listnih ploskev v smer sever-jug za doseganje optimalne osvetlitve in je površina obrnjena proti vzhodu ali zahodu, tako da sončni žarki takrat, ko je sonce najvišje, padajo le na robove listov in jih s tem varujejo pred prevelikim obsevanjem in segrevanjem; najbolj znane so sončnice, ki nekako s cvetom sledijo soncu.
Vrnimo se še k enakonočju. Spet mimogrede, to je tudi naslov prve singel plošče skupine Pepel in kri, avtor glasbe je bil Tadej Hrušovar, besedil pa Dušan Velkavrh. Sedaj bi morali za nekatere mlajše še razložiti, kaj je to singel. Gre za majhno ploščo (premer okoli 20 cm) na 45 obratov na starem gramofonu, na kateri je bila na vsaki strani ena pesem. Ploščo so izdali leta 1974, se pravi pred davnimi 43 leti.
Spomladansko enakonočje velja za začetek pomladi in je vsako leto okoli 20. marca, jesensko pa je okoli 23. septembra in s tem datumom se začne jesen. Za enakonočje je v uporabi tudi ekvinokcij (latinsko aequinoctium), kar je zloženka dveh besed aequus (enak) in nox (noč).
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Ko že govorimo o magnetnem severu, morda še ena zanimivost: ali ste že slišali za kompasne rastline? To so rastline s sposobnostjo usmerjanja listnih ploskev v smer sever-jug za doseganje optimalne osvetlitve in je površina obrnjena proti vzhodu ali zahodu, tako da sončni žarki takrat, ko je sonce najvišje, padajo le na robove listov in jih s tem varujejo pred prevelikim obsevanjem in segrevanjem; najbolj znane so sončnice, ki nekako s cvetom sledijo soncu.
Vrnimo se še k enakonočju. Spet mimogrede, to je tudi naslov prve singel plošče skupine Pepel in kri, avtor glasbe je bil Tadej Hrušovar, besedil pa Dušan Velkavrh. Sedaj bi morali za nekatere mlajše še razložiti, kaj je to singel. Gre za majhno ploščo (premer okoli 20 cm) na 45 obratov na starem gramofonu, na kateri je bila na vsaki strani ena pesem. Ploščo so izdali leta 1974, se pravi pred davnimi 43 leti.
Spomladansko enakonočje velja za začetek pomladi in je vsako leto okoli 20. marca, jesensko pa je okoli 23. septembra in s tem datumom se začne jesen. Za enakonočje je v uporabi tudi ekvinokcij (latinsko aequinoctium), kar je zloženka dveh besed aequus (enak) in nox (noč).
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
četrtek, 21. september 2017
Poplavljeni Kornati
Kraji in ljudje na območju Karibskih otokov, Floride in jugovzhoda ZDA počasi odpravljajo posledice orkana Irma, škoda je ogromna, najhuje pa je na Karibskem otoku Barbuda, ki je popolnoma uničen, zato so vseh 1800 prebivalcev evakuirali na sosednji otok Antigva, ki je nekoliko manj uničen.
Zanimivo ob vsem tem je še nekaj. Še dobro si nismo oddahnili od spremljanja Irme v Ameriki, že smo lahko opazovali vodno stihijo v sosednji Hrvaški, zadnji dež pa je poplavil tudi veliko polj in nekaj hiš v Sloveniji. Najprej je bil na vrsti Zadar, kjer je v nekaj urah padlo 190 milimetrov dežja na kvadratni meter, kar je več kot dvomesečno povprečje padavin v tem mestu. Praktično je bilo pol mesta pod vodo, voda s strehe je zalila bolnišnico, še zlasti kirurgijo, najhuje pa je bilo v starem mestu Nin nasproti otoka Vir, prav tako so plavali tudi Kornati. Zadnji ciklon je poskrbel še za nove padavinske rekorde in je na primer v Crikvenici, kjer so izmerili največ dežja, padlo 184 milimetrov dežja oziroma litrov na kvadratni meter v šestih urah, prav tako je plaval Rab, kjer je samo v mesecu septembru padlo že 384,7 milimetra dežja na kvadratni meter, kar je največ v vsej zgodovini merjenja padavin v tem kraju. Do tedaj je veljal rekord iz leta 1992, ko je padlo 380 litrov dežja na kvadratni meter. Kaj pomenijo take padavine v sicer relativno suhih predelih Hrvaške, si je težko predstavljati. Za primerjavo povejmo, da je ARSO ob zadnjih padavinah tega tedna v Sloveniji napovedal lokalno tudi do 200 milimetrov padavin na kvadratni meter.
Na Hrvaškem so ob poplavi Zadra plavali tudi Kornati. V Šipnati, zalivu tik ob kraju, kjer so pred leti tragično končali hrvaški gasilci, so s hribov drli pravi hudourniki., voda je zalila nekatere redke hiše v zalivu, z druge strani polja je tekla prava reka in v bližnji obori ujela zaprte ovce, ki so se v visoki vodi utopile (kar 120 jih je bilo).
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Zanimivo ob vsem tem je še nekaj. Še dobro si nismo oddahnili od spremljanja Irme v Ameriki, že smo lahko opazovali vodno stihijo v sosednji Hrvaški, zadnji dež pa je poplavil tudi veliko polj in nekaj hiš v Sloveniji. Najprej je bil na vrsti Zadar, kjer je v nekaj urah padlo 190 milimetrov dežja na kvadratni meter, kar je več kot dvomesečno povprečje padavin v tem mestu. Praktično je bilo pol mesta pod vodo, voda s strehe je zalila bolnišnico, še zlasti kirurgijo, najhuje pa je bilo v starem mestu Nin nasproti otoka Vir, prav tako so plavali tudi Kornati. Zadnji ciklon je poskrbel še za nove padavinske rekorde in je na primer v Crikvenici, kjer so izmerili največ dežja, padlo 184 milimetrov dežja oziroma litrov na kvadratni meter v šestih urah, prav tako je plaval Rab, kjer je samo v mesecu septembru padlo že 384,7 milimetra dežja na kvadratni meter, kar je največ v vsej zgodovini merjenja padavin v tem kraju. Do tedaj je veljal rekord iz leta 1992, ko je padlo 380 litrov dežja na kvadratni meter. Kaj pomenijo take padavine v sicer relativno suhih predelih Hrvaške, si je težko predstavljati. Za primerjavo povejmo, da je ARSO ob zadnjih padavinah tega tedna v Sloveniji napovedal lokalno tudi do 200 milimetrov padavin na kvadratni meter.
Na Hrvaškem so ob poplavi Zadra plavali tudi Kornati. V Šipnati, zalivu tik ob kraju, kjer so pred leti tragično končali hrvaški gasilci, so s hribov drli pravi hudourniki., voda je zalila nekatere redke hiše v zalivu, z druge strani polja je tekla prava reka in v bližnji obori ujela zaprte ovce, ki so se v visoki vodi utopile (kar 120 jih je bilo).
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
sreda, 13. september 2017
Irma poplavlja vse pred seboj
Orkan Irma, širok okoli 200 kilometrov, te dni ruši in poplavlja vse živo na Floridi, pred tem je skoraj zravnal z zemljo Karibsko otočje. Po zadnjih podatkih so jakost spustili na 3. kategorijo, še vedno pa to pomeni hitrost vetra okoli 200 kilometrov na uro. Ameriški center za orkane je opozoril, da se vetrovi lahko še okrepijo in se s tem poviša kategorija. Največjo nevarnost v tem orkanu predstavljajo poplave. Tako so že opozorili, da bi se nivo morja lahko dvignil za 4,5 ali 4,6 metra, vse to spremljajo še močni valovi, ob vsem tem pa je vse območje zelo nizko in praktično na ravni morja, kar pomeni, da bodo obseg poplav in posledice ogromni. Še posebno opozarjajo, da se lahko nivo vode dvigne v trenutku in prebivalci praktično nimajo časa za ukrepanje. Del Miamija je že pod vodo, največ škode pa pričakujejo v Tampi, ki se ji orkan hitro približuje. Tampa ima težave s poplavami skoraj ob vsakem večjem dežju, orkan pa jih je nazadnje prizadel leta 1921, tako da so povsem nepripravljeni.
Orkani so značilnost južnega dela ZDA, jugovzhodne Azije in severne Avstralije. Orkan ali tropski ciklon je hitro rotirajoči nevihtni sistem, v centru katerega je zelo nizek zračni tlak, poleg močnih vetrov pa ga spremljajo tudi obilne padavine in visoki valovi. Kot pravijo meteorologi, je to največji orkan v moderni dobi in je trikrat večji od do zdaj največjega orkana Andrewsa, ki je prizadel Florido pred 25 leti. Orkan je toliko močnejši, kolikor nižji je tlak v njegovem očesu. Standardni atmosferski tlak meri 1112 milibarov, pri Irmi se je spustil malo nad 900 milibarov. Tropski cikloni nastanejo nad velikimi prostranstvi relativno tople vode in vso energijo dobijo iz izparevanja oceanske vode. Bolj ko je morje toplo, več energije lahko dobijo vsi orkani. Američani se soočajo s katastrofalnimi škodami zaradi vse hujših orkanov, njihov predsednik pa ne priznava podnebnih sprememb...
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
Orkani so značilnost južnega dela ZDA, jugovzhodne Azije in severne Avstralije. Orkan ali tropski ciklon je hitro rotirajoči nevihtni sistem, v centru katerega je zelo nizek zračni tlak, poleg močnih vetrov pa ga spremljajo tudi obilne padavine in visoki valovi. Kot pravijo meteorologi, je to največji orkan v moderni dobi in je trikrat večji od do zdaj največjega orkana Andrewsa, ki je prizadel Florido pred 25 leti. Orkan je toliko močnejši, kolikor nižji je tlak v njegovem očesu. Standardni atmosferski tlak meri 1112 milibarov, pri Irmi se je spustil malo nad 900 milibarov. Tropski cikloni nastanejo nad velikimi prostranstvi relativno tople vode in vso energijo dobijo iz izparevanja oceanske vode. Bolj ko je morje toplo, več energije lahko dobijo vsi orkani. Američani se soočajo s katastrofalnimi škodami zaradi vse hujših orkanov, njihov predsednik pa ne priznava podnebnih sprememb...
Vir: časnik Nedeljski dnevnik (rubrika vremenski kotiček).
Prijazen pozdrav
sobota, 2. september 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - avgust 2017
Minimalna temperatura zraka: 9,0 °C, 22.08.2017 ob 06:06
Maksimalna temperatura zraka: 35,5 °C, 04.08.2017 ob 16:46, najvišja temperatura v letošnjem poletju ter od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Povprečna temperatura zraka: 20,7 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 22 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 8 dni
Število tropskih noči (Tmin. > 20°C): 3 noči (04.08.2017; t min. 20,1°C ob 06:06, 05.08.2017; tmin. 20,5°C ob 06:40, 06.08.2017; tmin. 21,6°C ob 06:20). Dne 06.08.2017 je bila zabeležena najvišja minimalna temperatura od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Minimalna vlažnost zraka: 36 %, 03.08.2017 ob 15:38
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 11.08.2017 ob 05:00
Povprečna vlažnost zraka: 70 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1009,8 hpa, 11.08.2017 ob 08:34
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1020,9 hpa, 03.08.2017 ob 01:14
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,2 hpa
Mesečne padavine: 52,2 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 9,3 km/h, 02.08.2017 ob 19:44
Povprečna hitrost vetra: 2,0 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 35,5 °C, 04.08.2017 ob 16:46, najvišja temperatura v letošnjem poletju ter od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Povprečna temperatura zraka: 20,7 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 22 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 8 dni
Število tropskih noči (Tmin. > 20°C): 3 noči (04.08.2017; t min. 20,1°C ob 06:06, 05.08.2017; tmin. 20,5°C ob 06:40, 06.08.2017; tmin. 21,6°C ob 06:20). Dne 06.08.2017 je bila zabeležena najvišja minimalna temperatura od pričetka meteoroloških opazovanj oz. meritev.
Minimalna vlažnost zraka: 36 %, 03.08.2017 ob 15:38
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 11.08.2017 ob 05:00
Povprečna vlažnost zraka: 70 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1009,8 hpa, 11.08.2017 ob 08:34
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1020,9 hpa, 03.08.2017 ob 01:14
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,2 hpa
Mesečne padavine: 52,2 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 9,3 km/h, 02.08.2017 ob 19:44
Povprečna hitrost vetra: 2,0 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
četrtek, 3. avgust 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - julij 2017
Minimalna temperatura zraka: 9,5 °C, 26.07.2017 ob 04:43
Maksimalna temperatura zraka: 31,8 °C, 06.07.2017 ob 16:47
Povprečna temperatura zraka: 20,4 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 20 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 8 dni
Število tropskih noči (Tmin. > 20°C): 1 noč (T min. 20,2°C, 10.07.2017 ob 02:47)
Minimalna vlažnost zraka: 35 %, 06.07.2017 ob 14:47
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 01.07.2017 ob 02:54
Povprečna vlažnost zraka: 69 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1002,6 hpa, 26.07.2017 ob 12:43
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1020,5 hpa, 16.07.2017 ob 22:47
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1013,6 hpa
Mesečne padavine: 82,4 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 7,6 km/h, 18.07.2017 ob 12:43
Povprečna hitrost vetra: 1,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 31,8 °C, 06.07.2017 ob 16:47
Povprečna temperatura zraka: 20,4 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 20 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 8 dni
Število tropskih noči (Tmin. > 20°C): 1 noč (T min. 20,2°C, 10.07.2017 ob 02:47)
Minimalna vlažnost zraka: 35 %, 06.07.2017 ob 14:47
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 01.07.2017 ob 02:54
Povprečna vlažnost zraka: 69 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1002,6 hpa, 26.07.2017 ob 12:43
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1020,5 hpa, 16.07.2017 ob 22:47
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1013,6 hpa
Mesečne padavine: 82,4 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 7,6 km/h, 18.07.2017 ob 12:43
Povprečna hitrost vetra: 1,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
torek, 1. avgust 2017
Nova rubrika; izredni meteorološki dogodki
Od torka, 01.08.2017 je na spletni strani meteorološke postaje Tržič, na razpolago nova rubrika; izredni meteorološki dogodki.
IV. vročinski val (poletje 2017)
Zelo mrzel januar 2017
Prijazen pozdrav
IV. vročinski val (poletje 2017)
Zelo mrzel januar 2017
Prijazen pozdrav
sobota, 1. julij 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - junij 2017
Minimalna temperatura zraka: 5,7 °C, 08.06.2017 ob 05:15
Maksimalna temperatura zraka: 32,4 °C, 22.06.2017 ob 17:42
Povprečna temperatura zraka: 19,1 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 22 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 4 dni
Minimalna vlažnost zraka: 30 %, 17.06.2017 ob 17:59
Maksimalna vlažnost zraka: 93 %, 28.06.2017 ob 23:46
Povprečna vlažnost zraka: 73 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 998,1 hpa, 29.06.2017 ob 05:56
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1024,9 hpa, 19.06.2017 ob 05:33
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1014,0 hpa
Mesečne padavine: 187,5 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 9,2 km/h, 01.06.2017 ob 19:40
Povprečna hitrost vetra: 1,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 32,4 °C, 22.06.2017 ob 17:42
Povprečna temperatura zraka: 19,1 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 22 dni
Število vročih dni (Tmax. >= 30°C): 4 dni
Minimalna vlažnost zraka: 30 %, 17.06.2017 ob 17:59
Maksimalna vlažnost zraka: 93 %, 28.06.2017 ob 23:46
Povprečna vlažnost zraka: 73 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 998,1 hpa, 29.06.2017 ob 05:56
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1024,9 hpa, 19.06.2017 ob 05:33
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1014,0 hpa
Mesečne padavine: 187,5 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 9,2 km/h, 01.06.2017 ob 19:40
Povprečna hitrost vetra: 1,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
ponedeljek, 5. junij 2017
Statististični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - maj 2017
Minimalna temperatura zraka: 4,1 °C, 10.05.2017 ob 05:30
Maksimalna temperatura zraka: 28,4 °C, 30.05.2017 ob 17:30
Povprečna temperatura zraka: 14,8 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 7 dni
Minimalna vlažnost zraka: 36 %, 19.05.2017 ob 15:20
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 13.05.2017 ob 07:17
Povprečna vlažnost zraka: 71 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1007,2 hpa, 07.05.2017 ob 06:05
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1029,6 hpa, 15.05.2017 ob 23:25
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,1 hpa
Mesečne padavine: 58,4 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 10,8 km/h, 22.05.2017 ob 19:30
Povprečna hitrost vetra: 1,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 28,4 °C, 30.05.2017 ob 17:30
Povprečna temperatura zraka: 14,8 °C
Število toplih dni (Tmax. >= 25°C): 7 dni
Minimalna vlažnost zraka: 36 %, 19.05.2017 ob 15:20
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 13.05.2017 ob 07:17
Povprečna vlažnost zraka: 71 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1007,2 hpa, 07.05.2017 ob 06:05
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1029,6 hpa, 15.05.2017 ob 23:25
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,1 hpa
Mesečne padavine: 58,4 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 10,8 km/h, 22.05.2017 ob 19:30
Povprečna hitrost vetra: 1,8 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
četrtek, 25. maj 2017
Kakšno bo poletje? Suho in vroče bo!
Spomnimo, lansko poletje je bilo, pa ga ni bilo. Nestanovitna in sončna obdobja - temperature so se izjemoma povzpele do največ 35 stopinj Celzija - so se hitro in pogosto menjavala. Katere so značilnosti meteoroloških sezonskih napovedi za prihajajoče poletje in kaj obetajo ljudski vremenarji? Bo vroče poletje zaslužilo svoje ime? Ali bo burno in pisano - z vremenskimi skrajnostmi?
Mag. Dušan Kaplan, po domače Krajnčev Lojz z Blok, je amaterski opazovalec vremena in navdušen popisovalec izkušenj naših prednikov, zapisanih v ljudsko izročilo o vremenu, dopolnjenih s svetniki in drugimi znamenji. "Veste, malo je narodov, ki se lahko pohvalijo s takšnim bogastvom, kot je slovensko ljudsko izročilo. Izbrušen, klen, jedrnat in bogat jezik je slovenski zaklad. Tudi vremenu je v ljudskem izročilu namenjenih precej lepih modrosti. Dovolite, da podkrepim s primerom. Zima doseže svoj vrhunec okrog svetih treh kraljev (6. januar), potem prične pešati in se počasi prevesi proti pomladi. Ljudska ta obrat opiše v štirih besedah: "Kralji se vrnejo, zimo obrnejo." Priznajmo, precej umetniškega talenta mora imeti človek, da tako na kratko opiše takšno dogajanje. Poletni obrat v izročilu pokaže skrb že v prvem poletnem mesecu, ko je sonce na višku in žito v klasju: "O kresi se dan obesi." Poletje se ni še niti prav začelo, skrb pa že seže v jesen in zimo. Zato tudi: "Več je vredno eno poletje kot sto zim." Tako Dušan Kaplan o tem, kako je bilo vremensko izročilo tesno povezano z delom na zemlji in skrbjo za dober pridelek, ki je bil porok blagostanju in preživetju. "Kaj lahko pričakujemo od vremena v toplejšem delu leta, zakladnica ljudskih modrosti svetuje: "Mož do kresa suknjo oblači, potem jo pa za sabo vlači." No, zdaj vemo, kdaj sleči zimske plašče."
Gal je nakazal sušno leto
Preletimo, kaj so vremenski preroki kazali za minulo zimo, ki se po ljudskem izročilu začne s prvim adventnim tednom. "Začel je Gal (15. oktober) in nakazal sušno leto. Andrej (30. november) je bil leden in je obetal "trdo" zimo. Barbara (4. december) je bila brez snega. Velja: "Kolikor se strnišča vidi na Barbaro, toliko se ga bo videlo celo zimo." Letošnja zima je bila skoraj brez snega, bila pa je ledena." povzame Dušan Kaplan. Še pomnimo, da je Evropo na sredini zime ukleščil polarni mraz - temperature so se ponekod spustile tudi pod minus 30 stopinj Celzija! V vednost: mesec se je zapisal med najhladnejše januarje.
Mar jug ne bo zapihal? Bo, brez skrbi.
"Lucijini dnevi (od 13. do 24. decembra) so bili brez snega, ledeni suhi in skoraj brez vetrov," nadaljuje Dušan Kaplan. "Lucija vreme vseh mesecev v letu napove," pravi ljudsko izročilo. "Malo snega pozimi, suša tudi v letošnjem januarju, februarju, marcu in aprilu kaže na suho in toplo poletje," pravi Dušan Kaplan. "Na sveti večer je bilo skoraj brez vetra, le sem in tja sta se oglasila burja in krivec. Ta dva bosta prevladovala letos. Doslej večjih težav z vetrom nismo imeli. Vem, vprašali boste: Jug pa ne bo nič zapihal? Brez skrbi. Bo zapihal. Ob vremenskih prevešanjih v maju pa tudi jeseni po vseh svetih lahko veter kar močno povleče in odnese kakšno streho.
Konrad in Katarina sta držala besedo
Februarski dnevi so postregli z nekoliko prijaznejšimi temperaturami ozračja, a pust na zadnji dan v mesecu ni odprl duri meteorološke pomladi. "Suh svečan, kot so februar poimenovali naši predniki, je napovedal Konrad (26. november). Katarina (25. november), ki je bila mrzla in suha, pa je kazala na prav tak januar ali prosinec. Držala sta besedo." prikima Dušan Kaplan. "V svečanu smo imeli nekaj malega snega, kot je običajno okrog Doroteje (6. februar). Pri nas slovi kot najbolj snežen svetnik Rotija: "Rotija vse v sneg zavija." A kaj posebnega s snegom kljub temu letos ni bilo. Razen težav v prometu."
Gob ne bo
Dušan Kaplan spomni, da je bil novoletni dan sončen. "To kaže, da bo tudi avgust lep in sončen." In hudomušno doda: "Upam, da niste pozabili tiste ljudske o novem letu: "Kar boš delal na novega leta dan, boš delal cel let in dan. Makarij (2. januar) je bil večji del dneva jasen in mrzel. V septembru si zato lahko obetamo toplo in vedro vreme. Še za gobarje ena. Polona (9. februar) je bila ledeno hladna, brez sonca. "Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja." Poletje bo po vseh znanilcih suho, gob pa ne bo kaj dosti. Dodajmo še eno o pustu. Letos je bil hladen in sončen, kar kaže, da fižola letos ne bo kaj prida, saj bi moralo biti ta dan deževno. "Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi." Drugi pridelki pa bodo kar dobro obrodili, če tale pustna kaj velja."
Marec je bil pravi sušec
Letošnji marec je bil nadpovprečno topel, eden najtoplejših v zgodovini meritev. Meteorološka vodna bilanca med padavinami in izhlapevanjem je povsod po Sloveniji pokazala negativno sliko. Tla so bila suha. "Zima je s hladnimi, vendar lepimi dnevi zaklenil Matija (24. februar)," pove Dušan Kaplan. "Marec je bil pravi sušec. Kdor nanj kaj da, bo vedel: "Kepa prahu v sušcu velja kot kepa zlata." Obeti za dobro letino so dani."
Spomladanska pozeba
April je v začetku kazal, da se bo popolnoma izneveril izročilu o svoji muhavosti. Ljudska pravi: "April sedemkrat na dan spodi kmeta s polja stran." No, pa se je v zadnjih dneh, potem ko je bil nenavadno sončen in sploh ne deževen, "popravil". Po velikonočnem žegnanju so se temperature začele spuščati, večji del Slovenije je v dneh po prazničnem ponedeljku prizadela spomladanska pozeba. Takšne ohladitve za drugo polovico aprila naj bi bile sicer v večjem delu Slovenije nenavadne in se pojavijo enkrat na desetletje, a velika pozeba v številnih delih države je bila tudi lani od 25. do 30. aprila. Problem, da rastline niso varne, je v nadpovprečno topli pomladi, ki spodbudi fenološki razvoj rastlin od deset do štirinajst dni prej od običajnega.
Vreme se bo obrnilo po Urbanu
Po obilnem deževju, ki je vztrajalo v dneh po tednu, ko so se ponekod temperature spustile pod ledišče, je bilo zadnji aprilski konec tedna in med prvomajskimi prazniki suho, sončno in razmeroma toplo. Vroče in suho poletje nakazujeta Florijan (4. maj) in Urban (25. maj). Prvi je prinesel nekaj krajevnih ploh in neviht. "S sušo nam preti Florijan. Namreč: "Če na Florjana dež gre, ga celo leto manjka." Če se mu pridruži še Urban, največji pokazatelj poletja, s svojim glasom: "Če se Urbanu zahoče bo poletje suho in vroče," potem se nam res obeta sušno leto," pojasni Dušan Kaplan. Bodo tudi ledeni možje držali besedo? In Zofka (15. maj)? "Ta pravi: "Če Zofija zemlje ne poškropi, poleti vreme prida ni." Obeta nam še vedno hladno in tudi deževno vreme. "Velikega travna mokrota, malega srpana suhota." Julij bi res znal biti suh in vroč. Vreme - sicer bolj kislo, mokro in dokaj hladno aprilsko kot majsko - se bo obrnilo šele po Urbanu z vetrovnim, vendar že zelo toplim vremenom."
Apel poletja: Pazimo na vodo
Urban nas bo iz majnika pripeljal v najlepši mesec leta, v rožni mesec junij. A prvi poletni mesec že kaže proti zimi. Velja namreč:"Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi." "Prvi krajec (1. junij) nam bo prinesel vroče poletno vreme z vetrom," vremenske obete napove Dušan Kaplan. "Tudi ščip (9. junij) obeta vroče vreme. Pogosto se zgodi, da nam tako vreme ostane do mlaja. Mlaj (24. junij) nam bo sicer prinesel kratko osvežitev z močnim dežjem. In če bo deževno še na Ladislava (27. junij), ki pravi: "Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje." Upamo, da ne! Sam bolj zaupam Petru in Pavlu: "Če sta Peter in Pavel (29. junij) jasna, bo letina krasna". Junij bo prijeten poletni mesec. Skrbno pa bomo morali ravnati z vodo. Snega je bilo malo. Tudi v visokih hribih ga ni bilo skoraj nič. Pomlad je bila suha in začetek poletja bo prav takšen, pred nami pa še najbolj vroča meseca. Nujen klic za letošnje poletje je: Pazimo na vodo."
Julij bo primeren dopustniški mesec
Kako nas bosta grela julij in avgust ter kaj nam sporočata za naprej? Prvi krajec (1. julij) bo začel s hudo vročino. Tudi ščip (9. julij) bo nadaljeval stanovitno vreme do mlaja (23. julij), ki nam bo prinesel nekaj deževnih in sparjenih dni. Jakob (25. julij), upam, da bo lep. "Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen". Julij bo zelo primeren počitniški mesec," poudari Dušan Kaplan. Doda, da nam bo prvi krajec 30. julija lepe dneve podaljšal v najbolj bogati mesec v letu. V veliki srpan. V avgust. Takole gre ljudska: "Mesecu vršnju (avgustu) je rose potreba, kot človeku vsakdanjega hleba." "Še tole dodam: "Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha. Pratika pravi, da se bo nadaljevalo stanovitno vreme vse do velikega šmarna (15. avgust). Potem nam bo kar močan veter z nekaj nevihtami ohladil poletno vročino. "Če velika maša mokri, mala maša straši." Dnevi so že krajši in jesen je skoraj pred durmi. Izboljšalo se bo ob mlaju (21. avgust). Vroče in lepo vreme se bo nadaljevalo in držalo do prvega krajca (29. avgust). Shladilo se bo." Z zadnjim avgustom se konča poletje. Tako ga štejejo meteorologi. "Nekaj deževnih dni bo držalo do Tilna (1. september), ki bo, kot kaže za letos, še vedno lep in topel. Prav primerno za začetek šolskega leta," pravi Dušan Kaplan.
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav
Mag. Dušan Kaplan, po domače Krajnčev Lojz z Blok, je amaterski opazovalec vremena in navdušen popisovalec izkušenj naših prednikov, zapisanih v ljudsko izročilo o vremenu, dopolnjenih s svetniki in drugimi znamenji. "Veste, malo je narodov, ki se lahko pohvalijo s takšnim bogastvom, kot je slovensko ljudsko izročilo. Izbrušen, klen, jedrnat in bogat jezik je slovenski zaklad. Tudi vremenu je v ljudskem izročilu namenjenih precej lepih modrosti. Dovolite, da podkrepim s primerom. Zima doseže svoj vrhunec okrog svetih treh kraljev (6. januar), potem prične pešati in se počasi prevesi proti pomladi. Ljudska ta obrat opiše v štirih besedah: "Kralji se vrnejo, zimo obrnejo." Priznajmo, precej umetniškega talenta mora imeti človek, da tako na kratko opiše takšno dogajanje. Poletni obrat v izročilu pokaže skrb že v prvem poletnem mesecu, ko je sonce na višku in žito v klasju: "O kresi se dan obesi." Poletje se ni še niti prav začelo, skrb pa že seže v jesen in zimo. Zato tudi: "Več je vredno eno poletje kot sto zim." Tako Dušan Kaplan o tem, kako je bilo vremensko izročilo tesno povezano z delom na zemlji in skrbjo za dober pridelek, ki je bil porok blagostanju in preživetju. "Kaj lahko pričakujemo od vremena v toplejšem delu leta, zakladnica ljudskih modrosti svetuje: "Mož do kresa suknjo oblači, potem jo pa za sabo vlači." No, zdaj vemo, kdaj sleči zimske plašče."
Gal je nakazal sušno leto
Preletimo, kaj so vremenski preroki kazali za minulo zimo, ki se po ljudskem izročilu začne s prvim adventnim tednom. "Začel je Gal (15. oktober) in nakazal sušno leto. Andrej (30. november) je bil leden in je obetal "trdo" zimo. Barbara (4. december) je bila brez snega. Velja: "Kolikor se strnišča vidi na Barbaro, toliko se ga bo videlo celo zimo." Letošnja zima je bila skoraj brez snega, bila pa je ledena." povzame Dušan Kaplan. Še pomnimo, da je Evropo na sredini zime ukleščil polarni mraz - temperature so se ponekod spustile tudi pod minus 30 stopinj Celzija! V vednost: mesec se je zapisal med najhladnejše januarje.
Mar jug ne bo zapihal? Bo, brez skrbi.
"Lucijini dnevi (od 13. do 24. decembra) so bili brez snega, ledeni suhi in skoraj brez vetrov," nadaljuje Dušan Kaplan. "Lucija vreme vseh mesecev v letu napove," pravi ljudsko izročilo. "Malo snega pozimi, suša tudi v letošnjem januarju, februarju, marcu in aprilu kaže na suho in toplo poletje," pravi Dušan Kaplan. "Na sveti večer je bilo skoraj brez vetra, le sem in tja sta se oglasila burja in krivec. Ta dva bosta prevladovala letos. Doslej večjih težav z vetrom nismo imeli. Vem, vprašali boste: Jug pa ne bo nič zapihal? Brez skrbi. Bo zapihal. Ob vremenskih prevešanjih v maju pa tudi jeseni po vseh svetih lahko veter kar močno povleče in odnese kakšno streho.
Konrad in Katarina sta držala besedo
Februarski dnevi so postregli z nekoliko prijaznejšimi temperaturami ozračja, a pust na zadnji dan v mesecu ni odprl duri meteorološke pomladi. "Suh svečan, kot so februar poimenovali naši predniki, je napovedal Konrad (26. november). Katarina (25. november), ki je bila mrzla in suha, pa je kazala na prav tak januar ali prosinec. Držala sta besedo." prikima Dušan Kaplan. "V svečanu smo imeli nekaj malega snega, kot je običajno okrog Doroteje (6. februar). Pri nas slovi kot najbolj snežen svetnik Rotija: "Rotija vse v sneg zavija." A kaj posebnega s snegom kljub temu letos ni bilo. Razen težav v prometu."
Gob ne bo
Dušan Kaplan spomni, da je bil novoletni dan sončen. "To kaže, da bo tudi avgust lep in sončen." In hudomušno doda: "Upam, da niste pozabili tiste ljudske o novem letu: "Kar boš delal na novega leta dan, boš delal cel let in dan. Makarij (2. januar) je bil večji del dneva jasen in mrzel. V septembru si zato lahko obetamo toplo in vedro vreme. Še za gobarje ena. Polona (9. februar) je bila ledeno hladna, brez sonca. "Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja." Poletje bo po vseh znanilcih suho, gob pa ne bo kaj dosti. Dodajmo še eno o pustu. Letos je bil hladen in sončen, kar kaže, da fižola letos ne bo kaj prida, saj bi moralo biti ta dan deževno. "Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi." Drugi pridelki pa bodo kar dobro obrodili, če tale pustna kaj velja."
Marec je bil pravi sušec
Letošnji marec je bil nadpovprečno topel, eden najtoplejših v zgodovini meritev. Meteorološka vodna bilanca med padavinami in izhlapevanjem je povsod po Sloveniji pokazala negativno sliko. Tla so bila suha. "Zima je s hladnimi, vendar lepimi dnevi zaklenil Matija (24. februar)," pove Dušan Kaplan. "Marec je bil pravi sušec. Kdor nanj kaj da, bo vedel: "Kepa prahu v sušcu velja kot kepa zlata." Obeti za dobro letino so dani."
Spomladanska pozeba
April je v začetku kazal, da se bo popolnoma izneveril izročilu o svoji muhavosti. Ljudska pravi: "April sedemkrat na dan spodi kmeta s polja stran." No, pa se je v zadnjih dneh, potem ko je bil nenavadno sončen in sploh ne deževen, "popravil". Po velikonočnem žegnanju so se temperature začele spuščati, večji del Slovenije je v dneh po prazničnem ponedeljku prizadela spomladanska pozeba. Takšne ohladitve za drugo polovico aprila naj bi bile sicer v večjem delu Slovenije nenavadne in se pojavijo enkrat na desetletje, a velika pozeba v številnih delih države je bila tudi lani od 25. do 30. aprila. Problem, da rastline niso varne, je v nadpovprečno topli pomladi, ki spodbudi fenološki razvoj rastlin od deset do štirinajst dni prej od običajnega.
Vreme se bo obrnilo po Urbanu
Po obilnem deževju, ki je vztrajalo v dneh po tednu, ko so se ponekod temperature spustile pod ledišče, je bilo zadnji aprilski konec tedna in med prvomajskimi prazniki suho, sončno in razmeroma toplo. Vroče in suho poletje nakazujeta Florijan (4. maj) in Urban (25. maj). Prvi je prinesel nekaj krajevnih ploh in neviht. "S sušo nam preti Florijan. Namreč: "Če na Florjana dež gre, ga celo leto manjka." Če se mu pridruži še Urban, največji pokazatelj poletja, s svojim glasom: "Če se Urbanu zahoče bo poletje suho in vroče," potem se nam res obeta sušno leto," pojasni Dušan Kaplan. Bodo tudi ledeni možje držali besedo? In Zofka (15. maj)? "Ta pravi: "Če Zofija zemlje ne poškropi, poleti vreme prida ni." Obeta nam še vedno hladno in tudi deževno vreme. "Velikega travna mokrota, malega srpana suhota." Julij bi res znal biti suh in vroč. Vreme - sicer bolj kislo, mokro in dokaj hladno aprilsko kot majsko - se bo obrnilo šele po Urbanu z vetrovnim, vendar že zelo toplim vremenom."
Apel poletja: Pazimo na vodo
Urban nas bo iz majnika pripeljal v najlepši mesec leta, v rožni mesec junij. A prvi poletni mesec že kaže proti zimi. Velja namreč:"Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi." "Prvi krajec (1. junij) nam bo prinesel vroče poletno vreme z vetrom," vremenske obete napove Dušan Kaplan. "Tudi ščip (9. junij) obeta vroče vreme. Pogosto se zgodi, da nam tako vreme ostane do mlaja. Mlaj (24. junij) nam bo sicer prinesel kratko osvežitev z močnim dežjem. In če bo deževno še na Ladislava (27. junij), ki pravi: "Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje." Upamo, da ne! Sam bolj zaupam Petru in Pavlu: "Če sta Peter in Pavel (29. junij) jasna, bo letina krasna". Junij bo prijeten poletni mesec. Skrbno pa bomo morali ravnati z vodo. Snega je bilo malo. Tudi v visokih hribih ga ni bilo skoraj nič. Pomlad je bila suha in začetek poletja bo prav takšen, pred nami pa še najbolj vroča meseca. Nujen klic za letošnje poletje je: Pazimo na vodo."
Julij bo primeren dopustniški mesec
Kako nas bosta grela julij in avgust ter kaj nam sporočata za naprej? Prvi krajec (1. julij) bo začel s hudo vročino. Tudi ščip (9. julij) bo nadaljeval stanovitno vreme do mlaja (23. julij), ki nam bo prinesel nekaj deževnih in sparjenih dni. Jakob (25. julij), upam, da bo lep. "Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen". Julij bo zelo primeren počitniški mesec," poudari Dušan Kaplan. Doda, da nam bo prvi krajec 30. julija lepe dneve podaljšal v najbolj bogati mesec v letu. V veliki srpan. V avgust. Takole gre ljudska: "Mesecu vršnju (avgustu) je rose potreba, kot človeku vsakdanjega hleba." "Še tole dodam: "Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha. Pratika pravi, da se bo nadaljevalo stanovitno vreme vse do velikega šmarna (15. avgust). Potem nam bo kar močan veter z nekaj nevihtami ohladil poletno vročino. "Če velika maša mokri, mala maša straši." Dnevi so že krajši in jesen je skoraj pred durmi. Izboljšalo se bo ob mlaju (21. avgust). Vroče in lepo vreme se bo nadaljevalo in držalo do prvega krajca (29. avgust). Shladilo se bo." Z zadnjim avgustom se konča poletje. Tako ga štejejo meteorologi. "Nekaj deževnih dni bo držalo do Tilna (1. september), ki bo, kot kaže za letos, še vedno lep in topel. Prav primerno za začetek šolskega leta," pravi Dušan Kaplan.
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav
Skrbi nas intenziviranje poletnih vročinskih valov (intervju z meteorologom Brankom Gregorčičem z Agencije Republike Slovenije za okolje)
Kakšna sta bila minula marec in april glede na prejšnja leta? Sta v čemer koli izstopala?
Hladnemu januarju so sledili meseci, ki so bili spet znatno toplejši od dolgoletnega povprečja. Relativno najtoplejši je bil marec, ko je bila srednja mesečna temperatura večinoma skoraj 4 stopinje Celzija nad povprečjem klimatskega obdobja 1981-2010. Količina padavin, ki je bila februarja večinoma vsaj povprečna, je bila marca precej pod povprečjem. Toplo in suho obdobje se je nadaljevalo tudi v prvi polovici aprila, nato pa je bilo v drugi polovici meseca znatno hladneje in predvsem proti koncu meseca tudi s precej dežja. Žal tudi letos, tako kot lani, ni šlo brez pozebe, a vsaj s snegolomom nam je bilo prizaneseno. Je bil pa letošnji april kljub ohladitvi v drugem delu meseca vseeno za dobro stopinjo toplejši od povprečja.
Vem, da bi se odgovarjanju o poletju najraje izognili, saj je uporabna vrednost meteoroloških napoved omejena na največ deset dni, pa vendar: je kakšna skupna točka večini sezonskih napovedi za poletje 2017?
Trenutno (4. maj 2017, pred zaključkom redakcije) še ni dostopnih majskih napovedi za poletno obdobje, komentiram lahko le aprilske. Verjetnost, da bo na našem območju letošnje poletje toplejše od dolgoletnega povprečja, je trenutno ocenjena na okoli 80 odstotkov.
Običajno poletje ocenjujemo po vročih dneh, ko se temperatura povzpne na vsaj 30 stopinj Celzija. Če vzameva za primerjavo nekaj let, katero obdobje je bilo najtoplejše?
Po številu dni s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija še vedno vodi poletje 2003, ko jih je bilo denimo v Ljubljani kar 52, leta 2015 jih je bilo 43, leta 2012 jih je bilo 39, lani pa 20. Pri tem znaša klimatsko povprečje za obdobje 1981-2010 dobrih 18 vročih dni.
Vzroki podnebnih sprememb so različni. V sodobnejšem obdobju so bile skokovite. So tukaj in so pretnja prihodnosti. Po napovedih Evropske agencije za okolje sta v ospredju izpostavljenosti podnebnim spremembam južna in osrednja Evropa. Torej tudi Slovenija. V dobrih petih desetletjih se je pri nas temperatura dvignila za 1,7 stopinje Celzija, a ker je Slovenija podnebno zelo pestra, ne na vseh območjih enako. Kaj se nam obeta?
Ja, na območju Alp se ozračje segreva hitreje od globalnega povprečja. Več o tem je v zloženki Spremenljivost podnebja v Sloveniji, objavljeni tudi na www.meteo.si. Vremenske spremembe so sicer stalnica na našem območju, predvsem pa nas skrbi intenziviranje poletnih vročinskih valov in s tem povezana suša.
Negativne posledice, denimo, s pogostejšimi vročinskimi spremembami s hujšimi sušami, hudourniškimi poplavami, že občutimo. Kaj lahko storimo, da bi bile v prihodnje manj izrazite?
Če mislite na zaščito pred vročinskimi valovi, potem so to boljša izolacija objektov, primerno senčenje... Predvsem pa bi za zmanjšanje človekovega vpliva na podnebje kazalo zmanjšati naše potrebe po energiji in slednjo pridobivati predvsem iz obnovljivih virov.
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav
Hladnemu januarju so sledili meseci, ki so bili spet znatno toplejši od dolgoletnega povprečja. Relativno najtoplejši je bil marec, ko je bila srednja mesečna temperatura večinoma skoraj 4 stopinje Celzija nad povprečjem klimatskega obdobja 1981-2010. Količina padavin, ki je bila februarja večinoma vsaj povprečna, je bila marca precej pod povprečjem. Toplo in suho obdobje se je nadaljevalo tudi v prvi polovici aprila, nato pa je bilo v drugi polovici meseca znatno hladneje in predvsem proti koncu meseca tudi s precej dežja. Žal tudi letos, tako kot lani, ni šlo brez pozebe, a vsaj s snegolomom nam je bilo prizaneseno. Je bil pa letošnji april kljub ohladitvi v drugem delu meseca vseeno za dobro stopinjo toplejši od povprečja.
Vem, da bi se odgovarjanju o poletju najraje izognili, saj je uporabna vrednost meteoroloških napoved omejena na največ deset dni, pa vendar: je kakšna skupna točka večini sezonskih napovedi za poletje 2017?
Trenutno (4. maj 2017, pred zaključkom redakcije) še ni dostopnih majskih napovedi za poletno obdobje, komentiram lahko le aprilske. Verjetnost, da bo na našem območju letošnje poletje toplejše od dolgoletnega povprečja, je trenutno ocenjena na okoli 80 odstotkov.
Običajno poletje ocenjujemo po vročih dneh, ko se temperatura povzpne na vsaj 30 stopinj Celzija. Če vzameva za primerjavo nekaj let, katero obdobje je bilo najtoplejše?
Po številu dni s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija še vedno vodi poletje 2003, ko jih je bilo denimo v Ljubljani kar 52, leta 2015 jih je bilo 43, leta 2012 jih je bilo 39, lani pa 20. Pri tem znaša klimatsko povprečje za obdobje 1981-2010 dobrih 18 vročih dni.
Vzroki podnebnih sprememb so različni. V sodobnejšem obdobju so bile skokovite. So tukaj in so pretnja prihodnosti. Po napovedih Evropske agencije za okolje sta v ospredju izpostavljenosti podnebnim spremembam južna in osrednja Evropa. Torej tudi Slovenija. V dobrih petih desetletjih se je pri nas temperatura dvignila za 1,7 stopinje Celzija, a ker je Slovenija podnebno zelo pestra, ne na vseh območjih enako. Kaj se nam obeta?
Ja, na območju Alp se ozračje segreva hitreje od globalnega povprečja. Več o tem je v zloženki Spremenljivost podnebja v Sloveniji, objavljeni tudi na www.meteo.si. Vremenske spremembe so sicer stalnica na našem območju, predvsem pa nas skrbi intenziviranje poletnih vročinskih valov in s tem povezana suša.
Negativne posledice, denimo, s pogostejšimi vročinskimi spremembami s hujšimi sušami, hudourniškimi poplavami, že občutimo. Kaj lahko storimo, da bi bile v prihodnje manj izrazite?
Če mislite na zaščito pred vročinskimi valovi, potem so to boljša izolacija objektov, primerno senčenje... Predvsem pa bi za zmanjšanje človekovega vpliva na podnebje kazalo zmanjšati naše potrebe po energiji in slednjo pridobivati predvsem iz obnovljivih virov.
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav
sreda, 3. maj 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - april 2017
Minimalna temperatura zraka: -0,9 °C, 21.04.2017 ob 07:30
Maksimalna temperatura zraka: 23,3 °C, 10.04.2017 ob 17:35
Povprečna temperatura zraka: 10,1 °C
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 1 dan
Minimalna vlažnost zraka: 26 %, 20.04.2017 ob 15:35
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 15.04.2017 ob 08:50
Povprečna vlažnost zraka: 68 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1003,9 hpa, 28.04.2017 ob 05:25
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1030,5 hpa, 21.04.2017 ob 00:45
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,4 hpa
Mesečne padavine: 129,8 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 10,6 km/h, 27.04.2017 ob 02:50
Povprečna hitrost vetra: 1,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 23,3 °C, 10.04.2017 ob 17:35
Povprečna temperatura zraka: 10,1 °C
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 1 dan
Minimalna vlažnost zraka: 26 %, 20.04.2017 ob 15:35
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 15.04.2017 ob 08:50
Povprečna vlažnost zraka: 68 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1003,9 hpa, 28.04.2017 ob 05:25
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1030,5 hpa, 21.04.2017 ob 00:45
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,4 hpa
Mesečne padavine: 129,8 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 10,6 km/h, 27.04.2017 ob 02:50
Povprečna hitrost vetra: 1,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
četrtek, 6. april 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - marec 2017
Minimalna temperatura zraka: -0,1 °C, 02.03.2017 ob 03:20
Maksimalna temperatura zraka: 21,8 °C, 29.03.2017 ob 17:41
Povprečna temperatura zraka: 9,1 °C
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 2 dneva
Minimalna vlažnost zraka: 31 %, 29.03.2017 ob 17:01
Maksimalna vlažnost zraka: 91 %, 02.03.2017 ob 04:10
Povprečna vlažnost zraka: 69 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,6 hpa, 01.03.2017 ob 00:00
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1029,9 hpa, 27.03.2017 ob 09:40
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,6 hpa
Mesečne padavine: 39,2 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 12,7 km/h, 04.03.2017 ob 16:30
Povprečna hitrost vetra: 1,7 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 21,8 °C, 29.03.2017 ob 17:41
Povprečna temperatura zraka: 9,1 °C
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 2 dneva
Minimalna vlažnost zraka: 31 %, 29.03.2017 ob 17:01
Maksimalna vlažnost zraka: 91 %, 02.03.2017 ob 04:10
Povprečna vlažnost zraka: 69 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,6 hpa, 01.03.2017 ob 00:00
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1029,9 hpa, 27.03.2017 ob 09:40
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1016,6 hpa
Mesečne padavine: 39,2 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 12,7 km/h, 04.03.2017 ob 16:30
Povprečna hitrost vetra: 1,7 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
petek, 3. marec 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - februar 2017
Minimalna temperatura zraka: -3,5 °C, 14.02.2017 ob 07:40
Maksimalna temperatura zraka: 11,3 °C, 27.02.2017 ob 12:39
Povprečna temperatura zraka: 2,5 °C
Število ledenih dni (Tmax. < 0°C): 2 dneva
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 15 dni
Minimalna vlažnost zraka: 33 %, 27.02.2017 ob 17:19
Maksimalna vlažnost zraka: 93 %, 01.02.2017 ob 05:05
Povprečna vlažnost zraka: 84 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,6 hpa, 28.02.2017 ob 23:30
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1039,4 hpa, 14.02.2017 ob 22:35
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1021,4 hpa
Mesečne padavine: 92,0 l/m2
Najvišja višina snežne odeje: 4 cm, 11.02.2017
Število dni s snežno odejo: 2 dneva
Maksimalna hitrost vetra: 11,4 km/h, 28.02.2017 ob 16:55
Povprečna hitrost vetra: 0,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 11,3 °C, 27.02.2017 ob 12:39
Povprečna temperatura zraka: 2,5 °C
Število ledenih dni (Tmax. < 0°C): 2 dneva
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 15 dni
Minimalna vlažnost zraka: 33 %, 27.02.2017 ob 17:19
Maksimalna vlažnost zraka: 93 %, 01.02.2017 ob 05:05
Povprečna vlažnost zraka: 84 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1001,6 hpa, 28.02.2017 ob 23:30
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1039,4 hpa, 14.02.2017 ob 22:35
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1021,4 hpa
Mesečne padavine: 92,0 l/m2
Najvišja višina snežne odeje: 4 cm, 11.02.2017
Število dni s snežno odejo: 2 dneva
Maksimalna hitrost vetra: 11,4 km/h, 28.02.2017 ob 16:55
Povprečna hitrost vetra: 0,9 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Twitter profil meteorološke postaje Tržič
Od 03.03.2017 ima meteorološka postaja Tržič profil na družabnem omrežju Twitter. Vljudno vabljeni k spremljanju in branju zanimivih vsebin.
Prijazen pozdrav
Prijazen pozdrav
četrtek, 9. februar 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - januar 2017
Minimalna temperatura zraka: -13,6 °C, 11.01.2017 ob 07:45
Maksimalna temperatura zraka: 2,7 °C, 31.01.2017 ob 15:20
Povprečna temperatura zraka: -4,4 °C
Število ledenih dni (Tmax. < 0°C): 19 dni
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 31 dni
Minimalna vlažnost zraka: 29 %, 06.01.2017 ob 14:08
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 13.01.2017 ob 04:30
Povprečna vlažnost zraka: 75 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 994,7 hpa, 13.01.2017 ob 12:40
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1040,1 hpa, 19.01.2017 ob 22:25
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1023,9 hpa
Mesečne padavine: 29,5 l/m2
Najvišja višina snežne odeje: 8 cm, 13.01.2017
Število dni s snežno odejo: 7 dni
Maksimalna hitrost vetra: 10,3 km/h, 05.01.2017 ob 19:10
Povprečna hitrost vetra: 1,2 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 2,7 °C, 31.01.2017 ob 15:20
Povprečna temperatura zraka: -4,4 °C
Število ledenih dni (Tmax. < 0°C): 19 dni
Število hladnih dni (Tmin. < 0°C): 31 dni
Minimalna vlažnost zraka: 29 %, 06.01.2017 ob 14:08
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 13.01.2017 ob 04:30
Povprečna vlažnost zraka: 75 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 994,7 hpa, 13.01.2017 ob 12:40
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1040,1 hpa, 19.01.2017 ob 22:25
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1023,9 hpa
Mesečne padavine: 29,5 l/m2
Najvišja višina snežne odeje: 8 cm, 13.01.2017
Število dni s snežno odejo: 7 dni
Maksimalna hitrost vetra: 10,3 km/h, 05.01.2017 ob 19:10
Povprečna hitrost vetra: 1,2 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
petek, 3. februar 2017
Sveti Blaž
Danes goduje Sveti Blaž. V koledarju je 3. februarja Blaž, škof in mučenec iz Sebaste v Mali Aziji, ki je umrl leta 316. Po legendi je ozdravil dečka, ki se je skoraj zadavil z ribjo kostjo. Zato velja za zavetnika proti kašlju, golši, otroškim boleznim, kugi, zobobolu. Je ali je bil tudi zavetnik gradbenikov, zdravnikov, strojarjev, mavčarjev, klobučarjev, tkalcev. Spada med 14 pomočnikov v sili. V zvezi z legendo o ozdravitvi dečka Cerkev na dan Sv. Blaža podeljuje vernikom poseben blagoslov Sv. Blaža.
Pregovori oz. ljudske modrosti na Sv. Blaža dan:
Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo.
Če je na Blaževo oblačno, bo na Jurjevo privlačno.
Če je na Blaževo oblačno, nadejaj se dobre letine.
Prijazen pozdrav
Pregovori oz. ljudske modrosti na Sv. Blaža dan:
Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo.
Če je na Blaževo oblačno, bo na Jurjevo privlačno.
Če je na Blaževo oblačno, nadejaj se dobre letine.
 |
| Sveti Blaž |
Prijazen pozdrav
četrtek, 2. februar 2017
Svečnica
Danes je svečnica. Ime izhaja iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah. Na ta dan sta Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina.
Pregovori oz. ljudske modrosti:
Če se na svečnico jasno zdani, zima še dolgo trpi.
Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.
Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi.
Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.
Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori.
Do svečnice mlaska, po svečnici praska.
Prijazen pozdrav
Pregovori oz. ljudske modrosti:
Če se na svečnico jasno zdani, zima še dolgo trpi.
Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.
Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi.
Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.
Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori.
Do svečnice mlaska, po svečnici praska.
Prijazen pozdrav
ponedeljek, 30. januar 2017
1. obletnica delovanja meteorološke postaje Tržič
V ponedeljek 30.01.2017, mineva eno leto od postavitve oz. pričetka delovanja meteorološke postaje Tržič.
Minimalne ter maksimalne izmerjene vrednosti od pričetka delovanja meteorološke postaje Tržič:
Najnižja izmerjena temperatura zraka od pričetka meritev: -13,6 °C, 11.01.2017 ob 07:45
Najvišja izmerjena temperatura zraka od pričetka meritev: 32,1 °C, 11.07.2016 ob 17:40
Najnižja izmerjena vlažnost zraka od pričetka meritev: 28 %, 25.04.2016 ob 16:15
Najvišja izmerjena vlažnost zraka od pričetka meritev: 96 %, 18.02.2016 ob 07:35
Najnižja izmerjena vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev: 992,3 hpa, 10.02.2016 ob 04:30
Maksimalna izmerjena vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev: 1042,9 hpa, 07.12.2016 ob 21:40
Najvišja dnevna količina padavin od pričetka meritev: 73,5 l/m2, 19.11.2016
Najvišja urna količina padavin od pričetka meritev: 33,0 l/m2, 27.06.2016 ob 02:10
Najdaljše obdobje brez padavin od pričetka meritev: 47 dni, 9 ur, 17 minut (od 26.11.2016 ob 16:07 do 13.01.2017 ob 01:24).
Najvišja hitrost vetra od pričetka meritev: 14,0 km/h, 17.06.2016 ob 01:20
Najvišji izmerjen sunek vetra od pričetka meritev: 49,6 km/h, 05.01.2017 ob 08:00
Najdaljše obdobje mraza (obdobje, ko se temperatura zraka ne povzpne nad ledišče) od pričetka meritev: 8 dni, 21 ur, 46 minut (od 19.01.2017 ob 16:16 do 28.01.2017 ob 14:03).
Prijazen pozdrav
Minimalne ter maksimalne izmerjene vrednosti od pričetka delovanja meteorološke postaje Tržič:
Najnižja izmerjena temperatura zraka od pričetka meritev: -13,6 °C, 11.01.2017 ob 07:45
Najvišja izmerjena temperatura zraka od pričetka meritev: 32,1 °C, 11.07.2016 ob 17:40
Najnižja izmerjena vlažnost zraka od pričetka meritev: 28 %, 25.04.2016 ob 16:15
Najvišja izmerjena vlažnost zraka od pričetka meritev: 96 %, 18.02.2016 ob 07:35
Najnižja izmerjena vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev: 992,3 hpa, 10.02.2016 ob 04:30
Maksimalna izmerjena vrednost zračnega tlaka od pričetka meritev: 1042,9 hpa, 07.12.2016 ob 21:40
Najvišja dnevna količina padavin od pričetka meritev: 73,5 l/m2, 19.11.2016
Najvišja urna količina padavin od pričetka meritev: 33,0 l/m2, 27.06.2016 ob 02:10
Najdaljše obdobje brez padavin od pričetka meritev: 47 dni, 9 ur, 17 minut (od 26.11.2016 ob 16:07 do 13.01.2017 ob 01:24).
Najvišja hitrost vetra od pričetka meritev: 14,0 km/h, 17.06.2016 ob 01:20
Najvišji izmerjen sunek vetra od pričetka meritev: 49,6 km/h, 05.01.2017 ob 08:00
Najdaljše obdobje mraza (obdobje, ko se temperatura zraka ne povzpne nad ledišče) od pričetka meritev: 8 dni, 21 ur, 46 minut (od 19.01.2017 ob 16:16 do 28.01.2017 ob 14:03).
Prijazen pozdrav
nedelja, 29. januar 2017
Tabelarični prikaz višine snežne odeje
Od danes, dne 29.01.2017 je na spletni strani meteorološke postaje Tržič, pod rubriko statistični podatki, na razpolago tudi tabelarični prikaz višine snežne odeje v zimi 2016/2017 in 2015/2016.
V zimi 2016/2017 je doslej zabeleženih 7 dni s snežno odejo, v zimi 2015/2016 pa je bilo zabeleženih 15 dni s snežno odejo.
Grafični prikaz višine snežne odeje v zimi 2016/2017
Tabelarični prikaz višine snežne odeje v zimi 2016/2017
Grafični prikaz višine snežne odeje v zimi 2015/2016
Tabelarični prikaz višine snežne odeje v zimi 2015/2016
Prijazen pozdrav
V zimi 2016/2017 je doslej zabeleženih 7 dni s snežno odejo, v zimi 2015/2016 pa je bilo zabeleženih 15 dni s snežno odejo.
Grafični prikaz višine snežne odeje v zimi 2016/2017
Tabelarični prikaz višine snežne odeje v zimi 2016/2017
Grafični prikaz višine snežne odeje v zimi 2015/2016
Tabelarični prikaz višine snežne odeje v zimi 2015/2016
Prijazen pozdrav
nedelja, 22. januar 2017
Zeblo nas bo do svečnice
Z novim tednom, drugim v letošnjem letu, smo se zbudili v ledeno mrzel delavnik. Po večini države je bilo od minus 10 do minus 17 stopinj Celzija, najnižja temperatura je bila izmerjena na Blokah, termometer se je ustavil na 20,4 stopinje pod ničlo. Kako dolgo bo polarni mraz vztrajal, bo pošiljka snega radodarnejša, kot je bila marsikje po državi doslej, in kakšne so sicer muhaste vremenske napovedi?
Dušan Kaplan z Blok ali po domače Krajnčev Lojz je amaterski opazovalec vremena in ljubiteljski zapisovalec napovedi po luninem vremenskem ključu in iz zakladnice ljudskih modrosti. Splošne sezonske obete je bralkam in bralcem One podal 25. oktobra lani: Zima bo kratka in jedrnata!
"Pred dnevi me je znanec pobaral: "Ti, tale mraz pa že dolgo traja! Kdaj ga bo konec?" Vprašanje me je presenetilo. Smo res tako razvajeni dandanes, da je minus osem stopinj Celzija ekstremen mraz?! Kaj neki bi rekli za zimo 1976. leta. Trajala je od konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca zaledenele," je modroval Dušan Kaplan v dneh, ko se je napoved vremenoslovcev o mrazu, ki naj bi zajel Slovenijo, uresničila in so celo v Rusiji, kjer so mraza vajeni, praznovali najhladnejši božič v zadnjih 120 letih.
Evropa v ledenem primežu
Na kratko: Evropo je na tri kralje, 6. januarja, ukleščil polarni mraz - temperature so se ponekod spustile tudi pod minus 30 stopinj Celzija. Ledeno mrzlo vreme se je nadaljevalo tudi v naslednjih dneh; o rekordno nizkih temperaturah so poročali s Poljske, Madžarske, iz Italije, na Slovaškem je bilo celo hladneje kot v Rusiji, izjemno nizke temperature so bile tudi na Balkanu, v nekaterih predelih Grčije je močno snežilo, med drugim na Kreti in otoku Skopelos, močan snežni metež je zajel turški Istanbul. "Vzrok za močno ohladitev je bil prodor polarnega zraka z območja prav ob severnem tečaju proti jugu," pojasni Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje. "Zračna masa, ki je bila ob koncu leta 2016 še v neposredni bližini severnega pola, se je pomikala najprej proti severu Rusije, nato pa je zavila proti jugu; proti srednji Evropi, Alpam in Balkanu. Polarni zrak je preplavil predvsem vzhodno polovico Evrope, segel pa je tudi v osrednje in vzhodno Sredozemlje; Italija, Grčija, Turčija.
Rossbyjevi valovi
Mag. Mišo Alkalaj z Instituta Jožefa Stefana doda, da v polarni mraz ni bila zavita samo Evropa. "Na zemljevidu temperatur v ZDA za 6. januar je bilo pod ničlo vse do Floride, okoli Velikih jezer, denimo v Chicagu je bilo minus 18 stopinj Celzija. Če želimo to primerjati z evropskim mrazom, se moramo zavedati, da ležijo ZDA precej južneje: Chicago je na 41°50´13˝ severno, torej je približno tako osončen kot Skopje, ki je na 42°0´ severno. Za obe ohladitvi so krivi t.i. Rossbyjevi valovi. V višinah na smer vetrov ne vplivajo gore, ampak vseeno ne tečejo v lepi krožnici okoli Zemlje - odmiki proti severu ali jugu so Rossbyjevi valovi. No, kadar se tak Rossbyjev val dvigne proti severu, potegne za seboj topel zrak in tam je vreme neobičajno toplo. Kjer pa odvijuga proti jugu, zalije območje mrzel polarni zrak in tam je zelo hladno. Na robu polarnega zraka je vedno od štiri do pet Rossbyjevih valov. Ampak, mediji poročajo o izjemno toplem ali hladnem vremenu le, če se to zgodi nad gosto poseljenim območjem, kot je Evropa ali ZDA. A povprečna širina Evrope (brez Rusije) je le okoli 3000 kilometrov, ZDA pa okoli 5000 kilometrov - večina Rossbyjevih valov je torej vedno kje v Sibiriji, nad severnim Atlantikom ali Pacifikom, kjer s svojim vplivom pač ne vzbudijo pozornosti medijev."
(Ne)vajeni mraza
Branko Gregorčič na vprašanje, mar ljudje nismo več vajeni mraza, ko toliko tarnamo, ko se temperature zraka spustijo pod ledišče, obenem pa vekamo za starimi časi in belimi zimami, odgovarja: "Edini odgovor na to bi bil, da je bilo včasih mrzlih zimskih obdobij več in smo jih bili bolj vajeni, v zadnjih desetletjih pa so bolj redka in zato povzročajo več nevšečnosti. Ne gre pa zanemariti tudi vloge medijev, ki zdaj vsako novico tako rekoč v hipu razširijo, včasih pa je bilo drugače." Še to: pri nas so bile podobno mrzle temperature februarja pred petimi leti. Sicer je bila v Sloveniji najnižja doslej izmerjena na Babnem Polju: minus 34,5 stopinje Celzija. Do tam so se termometri spustili 15. in 16. februarja 1956 ter 13. januarja 1968. Gre za rekord, zabeležen v državni mreži meteoroloških postaj, v sredogorskih mraziščih Julijskih Alp so bile namreč neuradno izmerjene še občutno nižje temperature: na Lepi Komni denimo minus 49 stopinj Celzija 9. januarja 2009, navaja spletna stran Arsa.
Napovedi trde zime
Po ljudskem izročilu se za pravi začetek zime šteje prvi adventni teden, torej smo se v ledenem primežu, ko so temperature tudi čez dan vztrajale pod ničlo, znašli na sredini zime. Je s čim že v starem letu napovedala svoje mrzle zobe? Spomnimo na izkušnje naših prednikov, zapisane v ljudsko izročilo o vremenu, dopolnjene s svetniki in drugimi znamenji. "Aleš (17. julij) in Marjeta (20. julij) sta bila suha, posebej Aleš je bil vroč. Pasji dnevi (od 23. julija do 15. avgusta) so izpolnili svoj sloves, saj je bilo vroče vse do velikega Šmarna. No, ploha okrog prvega avgusta tega vtisa ni spremenila. Tudi Jakob (25. julij) je bil vroč. Vsi so tako obetali trdo zimo z mrazom in snegom," povzame Dušan Kaplan. Polna luna 18. avgusta je prinesla nekaj ploh in malo hladnejše vreme, kar je spet kazalo na neprijetno zimo z mrazom, snegom, meglo in poledico. "Mihael (29. september) je velik jesenski prerok, ki vedno drži besedo. Takole pravi ljudska: "Če na mihelovo dežuje, nadejaj se zime voljne, če pa nebes razjasnjuje, boj se zime prav trde." Jasno in hladno je bilo tiste dni okrog Mihaela. Tudi on je obetal trdo zimo.
Poletje ne bo kaj prida
Oktobra je Dušan Kaplan pozorno spremljal vreme okrog 16. oktobra. Takrat goduje Gal. Topel, veder Gal suho bo poletje dal. "Tiste oktobrske dneve je bilo pusto, mokro in razmeroma hladno. Poletje 2017, tako kaže Gal, ne bo kaj prida, saj je kazal na hladno in pusto vreme. Ampak ne pustimo se prestrašiti. Morda pa Gal nima prav, pravi Dušan Kaplan. Kako je bilo novembra skozi prizmo ljudskega vremenoslovja? Ta je za prihajajočo zimo in prihodnje leto zelo pomemben mesec. "Za vse svete - "Deževni vsi sveti, pozimi zameti" - je bilo lepo in zelo prijetno vreme. V Ljubljani je bila slana, sicer pa čez dan kar 13 stopinj Celzija. Nič ni kazalo na kakšno hudo zimo, ampak obet dobre letine. Ne pozabimo na Martina (11. november). "Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja." Lani je po Martinu začelo deževati. Na Blokah smo imeli nekaj snega, a ga je hitro vzelo. Ja, macesen se še ni osul, zato sneg ni ostal. Martinov dež nam je kazal nestanovitno zimo z mrazom in pozebo. Poleg Aleša, velikega šmarna, Mihaela, Martina nas je navdušil Lenart (6. november). V sredogorju in na Blokah je zapadlo od 30 do 50 centimetrov snega. Takole pravi ljudska: "Če je na Lenarta grdo, bo do božiča tako." In res je bilo. Najprej sneg, potem pa se je vreme sprevrglo v dež, ki je s presledki držal do Konrada (26. november). Temu je sledil kar hud mraz." Tako razbira Dušan Kaplan napovedi znanih vremenarjev.
Mraz bo popustil po svečnici
Prvi adventni teden je bil polovičen. Malo dežja pa mraz in lepo vreme. "Oba svetnika, Katarina (25. november) in Konrad, sta tako že napovedala vreme za januar in februar z nekaj padavinami, mrazom in spremljevalcem takega vremena - poledico, meglo in plundro. Mraz v decembru in prvih dneh januarja potrjuje ljudski rek "Če je prvi teden v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas." Kaže, da bo tako tja do svečnice (2. februar), ko se bo že raztegnil dan, sonce pa bo imelo večjo moč, "pravi Dušan Kaplan.
Svečnica bo mrzla
Očitno se v drugi polovici januarja zima še ne bo dala odgnati. Nasprotno, vrnila se bo. "A snega bo letos malo," je jasen Dušan Kaplan. "S tem ne mislim, da nam ga zima ne bo vrgla. Bo, le posebno veliko ga ne bo." Sneg napoveduje vremenarka Barbara (4. december): "Če se vidi na Barbaro strnišče na njivi, se bo videlo celo zimo." Res je bilo mrzlo vse do zdaj, snega pa nikjer. Tudi v sredogorju ne. Le vrhovi dvatisočakov so bili pod snegom. Nekaj ga bo padlo okrog luninega krajca 19. januarja, potem pa bo spet mrzlo s poledico," sklene Dušan Kaplan. "Svečnica bo mrzla. Za to bo poskrbel mlaj 28. januarja in tako vreme držal slabih pet dni oziroma sto ur po ljudskih izkušnjah. Vendar: "Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi". Prvi krajec 4. februarja nam bo vrgel precej snega. Okrog Rotije (6. februar) ga pade na Blokah največ. Takole pravi ljudska: "Rotija vse v sneg zavija." Snega bomo imeli v svečanu kar dovolj. Tudi ohranil se bo tja do Matije (24. februar). Poleg snega nam bosta vreme še naprej kazili poledica in megla, okrog petrovega (22. februar) pa tudi močan jug. Matija bo, tako kaže vremenski ključ, lep in sončen. Verjamem, da bo držala njegova: "Matija led razbija, če ga ni, ga naredi." Tudi tale je lepa: "Po Matiji ne gre noben lisjak čez led domov."
Ob mlaju se bo zima vrnila
A zima še ne bo zaprla vrat za sabo. 20. marca ob 11:29 se začne koledarska pomlad. "Lunin krajec 5. marca in mučenci (10. marca) bodo poskrbeli za nestanovitno vreme; dež se bo v začetku meseca mešal s snegom. Ščip 12. marca pa obeta lepo prijetno pomladansko vreme", pove Dušan Kaplan. "Ogrelo se bo malo. Na soncu bo kar prijetno. Celo težke zimske plašče lahko spravimo v omaro. Kakšno toplo oblačilo pa le imejmo pri roki. Zima še ni rekla zadnje besede. Mlaj 28. marca bo ponovno prinesel mraz in sneg. Nekaj dni bomo zmrzovali. Veliko škode bo na vrtovih, v sadovnjakih in na poljih. Tudi čebelam bo škodilo hladno vreme, saj bo zavrlo razvoj družin. "Vreme vinotoka (oktobra) je aprilu za preroka." Oktobra ni bilo kaj prida vreme, saj je bilo hladno in deževno. Tak bo tudi april. Ampak, ne obupajmo! Morda bo pa le postreglo z najlepšim, kar zmore."
Zemlja se ohlaja
Prav bi bilo, da je zima mrzla in snežena, a klimatološka statistika kaže, da je verjetnost za mrzle snežene zime pri nas čedalje manjša. Zgolj tri desetletja je bilo treba, da so zaradi klimatskih sprememb zime toplejše za skoraj stopinjo. Mag. Mišo Alkalaj, nasprotnik teorije o globalnem segrevanju, o tem, kakšna bo po njegovih pričakovanjih vremenska slika januarja 2057, če bodo šle geografske, demografske in tudi podnebne razmere v smeri, kot so zastavljene: "30 let je v Milankovićevem ciklu, ki traja 100.000 let, zelo malo, razlike samo zaradi zmanjšane osončenosti ne bi opazili. Poleg tega imajo morja 1118-krat večjo sposobnost hranjenja toplote kot ozračje; tudi ko osončenost upade, toplota iz morske vode še dolgo vzdržuje temperature zraka. Ali bo januarja 2057 izredno toplo, izredno hladno ali povsem običajno (in nevredno medijske pozornosti), je precej odvisno od takratnega položaja Rossbyjevih valov, ki pa jih žal tako daleč vnaprej ne znamo napovedati," odgovarja in dodaja, da trenutno vreme prav gotovo ne nakazuje na to, da se je ozračje začelo hladiti. "Zemlja se sicer ohlaja že vsaj od približno 1350 pr. n. št., ko je med t.i. Minojskim toplim obdobjem najbrž dosegla največjo osončenost v tem Milankovićevem ciklu. A ker Milankovićev cikel traja 100.000 let, se je do danes osončenost zmanjšala le za kak odstotek. Rossbyjevi valovi so običajen pojav, neodvisen od globalne temperature."
Lucijini dnevi
Vreme je preplet številnih in nepredvidljivih dejavnikov, muhasto, kakor je, postreže tudi z nepredvidljivim. In čeprav imamo ljudje navado reči, da vremena, kot smo ga bili vajeni, ni več, obenem želimo čim bolj zanesljivo oceno, kakšno bo, ko denimo načrtujemo kaj nam pomembnega. Če ne drugače, povprašamo, kakšno bo vremensko dogajanje po ljudskih modrostih. Kaj so za 2017 napovedale t.i. predbožične napovedi? "Dnevi od Lucije do božiča (13. do 24. december) napovedo vreme prihodnjih dvanajst mesecev. To so najkrajši dnevi v letu,"pravi Dušan Kaplan. "Lani so bili čudni. Vse dni je bilo mrzlo, sicer sončno, ampak brez vetra. Počutje sta kazila megla in onesnažen zrak." Kaj lahko torej pričakujemo v prihodnjem letu? "Če gre verjeti Lucijinim dnevom, bo bolj suho, razmeroma hladno, s šibkimi vetrovi. Malo padavin bo. Skrbno bomo morali ravnati z vodo. Posebno vročega poletja ne bo., bo eno tistih poletij s pustim, včasih hladnim vremenom, plohami in nevihtami, vendar dovolj vroče za prijetno počitniško dopustovanje."
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav
Dušan Kaplan z Blok ali po domače Krajnčev Lojz je amaterski opazovalec vremena in ljubiteljski zapisovalec napovedi po luninem vremenskem ključu in iz zakladnice ljudskih modrosti. Splošne sezonske obete je bralkam in bralcem One podal 25. oktobra lani: Zima bo kratka in jedrnata!
"Pred dnevi me je znanec pobaral: "Ti, tale mraz pa že dolgo traja! Kdaj ga bo konec?" Vprašanje me je presenetilo. Smo res tako razvajeni dandanes, da je minus osem stopinj Celzija ekstremen mraz?! Kaj neki bi rekli za zimo 1976. leta. Trajala je od konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine marca zaledenele," je modroval Dušan Kaplan v dneh, ko se je napoved vremenoslovcev o mrazu, ki naj bi zajel Slovenijo, uresničila in so celo v Rusiji, kjer so mraza vajeni, praznovali najhladnejši božič v zadnjih 120 letih.
Evropa v ledenem primežu
Na kratko: Evropo je na tri kralje, 6. januarja, ukleščil polarni mraz - temperature so se ponekod spustile tudi pod minus 30 stopinj Celzija. Ledeno mrzlo vreme se je nadaljevalo tudi v naslednjih dneh; o rekordno nizkih temperaturah so poročali s Poljske, Madžarske, iz Italije, na Slovaškem je bilo celo hladneje kot v Rusiji, izjemno nizke temperature so bile tudi na Balkanu, v nekaterih predelih Grčije je močno snežilo, med drugim na Kreti in otoku Skopelos, močan snežni metež je zajel turški Istanbul. "Vzrok za močno ohladitev je bil prodor polarnega zraka z območja prav ob severnem tečaju proti jugu," pojasni Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje. "Zračna masa, ki je bila ob koncu leta 2016 še v neposredni bližini severnega pola, se je pomikala najprej proti severu Rusije, nato pa je zavila proti jugu; proti srednji Evropi, Alpam in Balkanu. Polarni zrak je preplavil predvsem vzhodno polovico Evrope, segel pa je tudi v osrednje in vzhodno Sredozemlje; Italija, Grčija, Turčija.
Rossbyjevi valovi
Mag. Mišo Alkalaj z Instituta Jožefa Stefana doda, da v polarni mraz ni bila zavita samo Evropa. "Na zemljevidu temperatur v ZDA za 6. januar je bilo pod ničlo vse do Floride, okoli Velikih jezer, denimo v Chicagu je bilo minus 18 stopinj Celzija. Če želimo to primerjati z evropskim mrazom, se moramo zavedati, da ležijo ZDA precej južneje: Chicago je na 41°50´13˝ severno, torej je približno tako osončen kot Skopje, ki je na 42°0´ severno. Za obe ohladitvi so krivi t.i. Rossbyjevi valovi. V višinah na smer vetrov ne vplivajo gore, ampak vseeno ne tečejo v lepi krožnici okoli Zemlje - odmiki proti severu ali jugu so Rossbyjevi valovi. No, kadar se tak Rossbyjev val dvigne proti severu, potegne za seboj topel zrak in tam je vreme neobičajno toplo. Kjer pa odvijuga proti jugu, zalije območje mrzel polarni zrak in tam je zelo hladno. Na robu polarnega zraka je vedno od štiri do pet Rossbyjevih valov. Ampak, mediji poročajo o izjemno toplem ali hladnem vremenu le, če se to zgodi nad gosto poseljenim območjem, kot je Evropa ali ZDA. A povprečna širina Evrope (brez Rusije) je le okoli 3000 kilometrov, ZDA pa okoli 5000 kilometrov - večina Rossbyjevih valov je torej vedno kje v Sibiriji, nad severnim Atlantikom ali Pacifikom, kjer s svojim vplivom pač ne vzbudijo pozornosti medijev."
(Ne)vajeni mraza
Branko Gregorčič na vprašanje, mar ljudje nismo več vajeni mraza, ko toliko tarnamo, ko se temperature zraka spustijo pod ledišče, obenem pa vekamo za starimi časi in belimi zimami, odgovarja: "Edini odgovor na to bi bil, da je bilo včasih mrzlih zimskih obdobij več in smo jih bili bolj vajeni, v zadnjih desetletjih pa so bolj redka in zato povzročajo več nevšečnosti. Ne gre pa zanemariti tudi vloge medijev, ki zdaj vsako novico tako rekoč v hipu razširijo, včasih pa je bilo drugače." Še to: pri nas so bile podobno mrzle temperature februarja pred petimi leti. Sicer je bila v Sloveniji najnižja doslej izmerjena na Babnem Polju: minus 34,5 stopinje Celzija. Do tam so se termometri spustili 15. in 16. februarja 1956 ter 13. januarja 1968. Gre za rekord, zabeležen v državni mreži meteoroloških postaj, v sredogorskih mraziščih Julijskih Alp so bile namreč neuradno izmerjene še občutno nižje temperature: na Lepi Komni denimo minus 49 stopinj Celzija 9. januarja 2009, navaja spletna stran Arsa.
Napovedi trde zime
Po ljudskem izročilu se za pravi začetek zime šteje prvi adventni teden, torej smo se v ledenem primežu, ko so temperature tudi čez dan vztrajale pod ničlo, znašli na sredini zime. Je s čim že v starem letu napovedala svoje mrzle zobe? Spomnimo na izkušnje naših prednikov, zapisane v ljudsko izročilo o vremenu, dopolnjene s svetniki in drugimi znamenji. "Aleš (17. julij) in Marjeta (20. julij) sta bila suha, posebej Aleš je bil vroč. Pasji dnevi (od 23. julija do 15. avgusta) so izpolnili svoj sloves, saj je bilo vroče vse do velikega Šmarna. No, ploha okrog prvega avgusta tega vtisa ni spremenila. Tudi Jakob (25. julij) je bil vroč. Vsi so tako obetali trdo zimo z mrazom in snegom," povzame Dušan Kaplan. Polna luna 18. avgusta je prinesla nekaj ploh in malo hladnejše vreme, kar je spet kazalo na neprijetno zimo z mrazom, snegom, meglo in poledico. "Mihael (29. september) je velik jesenski prerok, ki vedno drži besedo. Takole pravi ljudska: "Če na mihelovo dežuje, nadejaj se zime voljne, če pa nebes razjasnjuje, boj se zime prav trde." Jasno in hladno je bilo tiste dni okrog Mihaela. Tudi on je obetal trdo zimo.
Poletje ne bo kaj prida
Oktobra je Dušan Kaplan pozorno spremljal vreme okrog 16. oktobra. Takrat goduje Gal. Topel, veder Gal suho bo poletje dal. "Tiste oktobrske dneve je bilo pusto, mokro in razmeroma hladno. Poletje 2017, tako kaže Gal, ne bo kaj prida, saj je kazal na hladno in pusto vreme. Ampak ne pustimo se prestrašiti. Morda pa Gal nima prav, pravi Dušan Kaplan. Kako je bilo novembra skozi prizmo ljudskega vremenoslovja? Ta je za prihajajočo zimo in prihodnje leto zelo pomemben mesec. "Za vse svete - "Deževni vsi sveti, pozimi zameti" - je bilo lepo in zelo prijetno vreme. V Ljubljani je bila slana, sicer pa čez dan kar 13 stopinj Celzija. Nič ni kazalo na kakšno hudo zimo, ampak obet dobre letine. Ne pozabimo na Martina (11. november). "Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja." Lani je po Martinu začelo deževati. Na Blokah smo imeli nekaj snega, a ga je hitro vzelo. Ja, macesen se še ni osul, zato sneg ni ostal. Martinov dež nam je kazal nestanovitno zimo z mrazom in pozebo. Poleg Aleša, velikega šmarna, Mihaela, Martina nas je navdušil Lenart (6. november). V sredogorju in na Blokah je zapadlo od 30 do 50 centimetrov snega. Takole pravi ljudska: "Če je na Lenarta grdo, bo do božiča tako." In res je bilo. Najprej sneg, potem pa se je vreme sprevrglo v dež, ki je s presledki držal do Konrada (26. november). Temu je sledil kar hud mraz." Tako razbira Dušan Kaplan napovedi znanih vremenarjev.
Mraz bo popustil po svečnici
Prvi adventni teden je bil polovičen. Malo dežja pa mraz in lepo vreme. "Oba svetnika, Katarina (25. november) in Konrad, sta tako že napovedala vreme za januar in februar z nekaj padavinami, mrazom in spremljevalcem takega vremena - poledico, meglo in plundro. Mraz v decembru in prvih dneh januarja potrjuje ljudski rek "Če je prvi teden v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas." Kaže, da bo tako tja do svečnice (2. februar), ko se bo že raztegnil dan, sonce pa bo imelo večjo moč, "pravi Dušan Kaplan.
Svečnica bo mrzla
Očitno se v drugi polovici januarja zima še ne bo dala odgnati. Nasprotno, vrnila se bo. "A snega bo letos malo," je jasen Dušan Kaplan. "S tem ne mislim, da nam ga zima ne bo vrgla. Bo, le posebno veliko ga ne bo." Sneg napoveduje vremenarka Barbara (4. december): "Če se vidi na Barbaro strnišče na njivi, se bo videlo celo zimo." Res je bilo mrzlo vse do zdaj, snega pa nikjer. Tudi v sredogorju ne. Le vrhovi dvatisočakov so bili pod snegom. Nekaj ga bo padlo okrog luninega krajca 19. januarja, potem pa bo spet mrzlo s poledico," sklene Dušan Kaplan. "Svečnica bo mrzla. Za to bo poskrbel mlaj 28. januarja in tako vreme držal slabih pet dni oziroma sto ur po ljudskih izkušnjah. Vendar: "Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi". Prvi krajec 4. februarja nam bo vrgel precej snega. Okrog Rotije (6. februar) ga pade na Blokah največ. Takole pravi ljudska: "Rotija vse v sneg zavija." Snega bomo imeli v svečanu kar dovolj. Tudi ohranil se bo tja do Matije (24. februar). Poleg snega nam bosta vreme še naprej kazili poledica in megla, okrog petrovega (22. februar) pa tudi močan jug. Matija bo, tako kaže vremenski ključ, lep in sončen. Verjamem, da bo držala njegova: "Matija led razbija, če ga ni, ga naredi." Tudi tale je lepa: "Po Matiji ne gre noben lisjak čez led domov."
Ob mlaju se bo zima vrnila
A zima še ne bo zaprla vrat za sabo. 20. marca ob 11:29 se začne koledarska pomlad. "Lunin krajec 5. marca in mučenci (10. marca) bodo poskrbeli za nestanovitno vreme; dež se bo v začetku meseca mešal s snegom. Ščip 12. marca pa obeta lepo prijetno pomladansko vreme", pove Dušan Kaplan. "Ogrelo se bo malo. Na soncu bo kar prijetno. Celo težke zimske plašče lahko spravimo v omaro. Kakšno toplo oblačilo pa le imejmo pri roki. Zima še ni rekla zadnje besede. Mlaj 28. marca bo ponovno prinesel mraz in sneg. Nekaj dni bomo zmrzovali. Veliko škode bo na vrtovih, v sadovnjakih in na poljih. Tudi čebelam bo škodilo hladno vreme, saj bo zavrlo razvoj družin. "Vreme vinotoka (oktobra) je aprilu za preroka." Oktobra ni bilo kaj prida vreme, saj je bilo hladno in deževno. Tak bo tudi april. Ampak, ne obupajmo! Morda bo pa le postreglo z najlepšim, kar zmore."
Zemlja se ohlaja
Prav bi bilo, da je zima mrzla in snežena, a klimatološka statistika kaže, da je verjetnost za mrzle snežene zime pri nas čedalje manjša. Zgolj tri desetletja je bilo treba, da so zaradi klimatskih sprememb zime toplejše za skoraj stopinjo. Mag. Mišo Alkalaj, nasprotnik teorije o globalnem segrevanju, o tem, kakšna bo po njegovih pričakovanjih vremenska slika januarja 2057, če bodo šle geografske, demografske in tudi podnebne razmere v smeri, kot so zastavljene: "30 let je v Milankovićevem ciklu, ki traja 100.000 let, zelo malo, razlike samo zaradi zmanjšane osončenosti ne bi opazili. Poleg tega imajo morja 1118-krat večjo sposobnost hranjenja toplote kot ozračje; tudi ko osončenost upade, toplota iz morske vode še dolgo vzdržuje temperature zraka. Ali bo januarja 2057 izredno toplo, izredno hladno ali povsem običajno (in nevredno medijske pozornosti), je precej odvisno od takratnega položaja Rossbyjevih valov, ki pa jih žal tako daleč vnaprej ne znamo napovedati," odgovarja in dodaja, da trenutno vreme prav gotovo ne nakazuje na to, da se je ozračje začelo hladiti. "Zemlja se sicer ohlaja že vsaj od približno 1350 pr. n. št., ko je med t.i. Minojskim toplim obdobjem najbrž dosegla največjo osončenost v tem Milankovićevem ciklu. A ker Milankovićev cikel traja 100.000 let, se je do danes osončenost zmanjšala le za kak odstotek. Rossbyjevi valovi so običajen pojav, neodvisen od globalne temperature."
Lucijini dnevi
Vreme je preplet številnih in nepredvidljivih dejavnikov, muhasto, kakor je, postreže tudi z nepredvidljivim. In čeprav imamo ljudje navado reči, da vremena, kot smo ga bili vajeni, ni več, obenem želimo čim bolj zanesljivo oceno, kakšno bo, ko denimo načrtujemo kaj nam pomembnega. Če ne drugače, povprašamo, kakšno bo vremensko dogajanje po ljudskih modrostih. Kaj so za 2017 napovedale t.i. predbožične napovedi? "Dnevi od Lucije do božiča (13. do 24. december) napovedo vreme prihodnjih dvanajst mesecev. To so najkrajši dnevi v letu,"pravi Dušan Kaplan. "Lani so bili čudni. Vse dni je bilo mrzlo, sicer sončno, ampak brez vetra. Počutje sta kazila megla in onesnažen zrak." Kaj lahko torej pričakujemo v prihodnjem letu? "Če gre verjeti Lucijinim dnevom, bo bolj suho, razmeroma hladno, s šibkimi vetrovi. Malo padavin bo. Skrbno bomo morali ravnati z vodo. Posebno vročega poletja ne bo., bo eno tistih poletij s pustim, včasih hladnim vremenom, plohami in nevihtami, vendar dovolj vroče za prijetno počitniško dopustovanje."
Vir: ONA, torkova priloga časnika Slovenske novice.
Prijazen pozdrav
petek, 6. januar 2017
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - leto 2016
Minimalna temperatura zraka: -6,6 °C, 23.12.2016 ob 07:00
Maksimalna temperatura zraka: 32,1 °C, 11.07.2016 ob 17:40
Povprečna temperatura zraka: 10,8 °C
Število ledenih dni (Tmax. <0°C): 7 dni
Število hladnih dni (Tmin. >0°C): 46 dni
Število toplih dni (Tmax. >=25°C): 65 dni
Število vročih dni (Tmax. >=30°C): 7 dni
Minimalna vlažnost zraka: 28 %, 25.04.2016 ob 16:15
Maksimalna vlažnost zraka: 96 %, 18.02.2016 ob 07:35
Povprečna vlažnost zraka: 78 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 992,3 hpa, 10.02.2016 ob 04:30
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1042,9 hpa, 07.12.2016 ob 21:40
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,6 hpa
Letne padavine: 1274,8 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 14,0 km/h, 17.06.2016 ob 01:20
Povprečna hitrost vetra: 1,3 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 32,1 °C, 11.07.2016 ob 17:40
Povprečna temperatura zraka: 10,8 °C
Število ledenih dni (Tmax. <0°C): 7 dni
Število hladnih dni (Tmin. >0°C): 46 dni
Število toplih dni (Tmax. >=25°C): 65 dni
Število vročih dni (Tmax. >=30°C): 7 dni
Minimalna vlažnost zraka: 28 %, 25.04.2016 ob 16:15
Maksimalna vlažnost zraka: 96 %, 18.02.2016 ob 07:35
Povprečna vlažnost zraka: 78 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 992,3 hpa, 10.02.2016 ob 04:30
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1042,9 hpa, 07.12.2016 ob 21:40
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1017,6 hpa
Letne padavine: 1274,8 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 14,0 km/h, 17.06.2016 ob 01:20
Povprečna hitrost vetra: 1,3 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Statistični meteorološki podatki z meteorološke postaje Tržič (516 m) - december 2016
Minimalna temperatura zraka: -6,6 °C, 23.12.2016 ob 07:00
Maksimalna temperatura zraka: 10,6 °C, 12.12.2016 ob 15:33
Povprečna temperatura zraka: -0,3 °C
Minimalna vlažnost zraka: 33 %, 27.12.2016 ob 16:00
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 23.12.2016 ob 14:40
Povprečna vlažnost zraka: 81 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1013,6 hpa, 02.12.2016 ob 07:30
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1042,9 hpa, 07.12.2016 ob 21:40
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1030,8 hpa
Mesečne padavine: 0,0 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 8,5 km/h, 29.12.2016 ob 00:20
Povprečna hitrost vetra: 0,6 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav
Maksimalna temperatura zraka: 10,6 °C, 12.12.2016 ob 15:33
Povprečna temperatura zraka: -0,3 °C
Minimalna vlažnost zraka: 33 %, 27.12.2016 ob 16:00
Maksimalna vlažnost zraka: 92 %, 23.12.2016 ob 14:40
Povprečna vlažnost zraka: 81 %
Minimalna vrednost zračnega tlaka: 1013,6 hpa, 02.12.2016 ob 07:30
Maksimalna vrednost zračnega tlaka: 1042,9 hpa, 07.12.2016 ob 21:40
Povprečna vrednost zračnega tlaka: 1030,8 hpa
Mesečne padavine: 0,0 l/m2
Maksimalna hitrost vetra: 8,5 km/h, 29.12.2016 ob 00:20
Povprečna hitrost vetra: 0,6 km/h
Podrobnejši statistični podatki so na razpolago pod rubriko statistični podatki.
Prijazen pozdrav